Fosil

Fosil

03. april 2009

CIPRESA (Cupresus Sempervirens)

Cipresa je sredozemska rastlina, razširjena v Franciji, Španiji, Italiji, Korziki, Sardiniji, Siciliji, Portugalski, Angliji, severni Afriki, Balkanu. V antičnih časih je simbolizirala nesmrtnost, zato so jo pogosto nasajali na pokopališča. Nekaterim ljudem vzbuja odpor prav zaradi tega svojega nahajališča. Ker se njene veje dajo odlično obrezovati, jo uporabljajo kot okrasno rastlino tudi na vrtovih kot živo mejo, posodovko v obliki raznih skulptur, zasajajo pa jo tudi na same grobove. Motive neštetih cipres je kot obseden slikal Vincent Van Gogh preden si je vzel življenje.

Iz ciprese pridobivajo olje z destilacijo z vodno paro iz iglic in vejic (včasih tudi iz storžev). Znanstveno je dokazano, da olje deluje antiseptično, blaži mišične krče, proti revmi, proti aknam, osvežuje, krepi, sprošča, odvaja vodo, pospešuje strjevanje krvi, povzroča znojenje, ugodno deluje na jetra, blaži zobobol in menstruacijske bolečine, pomaga pri vnetjih ven, krčnih žilah, gripi, astmi, težavah v menopavzi in hemoroidih, krči žilice in tkivo, odganja žuželke.

Uporabljajo ga v nekaterih farmacevtskih izdelkih; je sestavna dišavna komponenta v kolonjskih vodah, vodicah za po britju in parfumih.

Sveta Hildegarda ( roj. 1098-umrla 1179) je pripisovala cipresovim kopelim, da pomagajo pri splošni oslabelosti, hormonski slabosti, pomagajo med okrevanjem pacienta.

Recept za kopel: šop cipresovih listov, 80 l vode.
Postopek: šop vej kuhamo v večji količini ode 20 minut. Nato vodo odcedimo in se v njej 3-5 tedensko okopamo. Za vsako kopel pripravimo svež zvarek.

Ni komentarjev:

Objavite komentar