ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Na bolezen vpliva več dejavnikov.

Med dejavniki so tako: dedna nagnjenost, neprimerna prehrana in presnovne motnje, motnje v krvnem obtoku, virusne okužbe, nabiranje toksinov v možganih, poškodbe zaradi oksidantov. Odkritje, da vsebujejo možgani in cerebrospinalna tekočina veliko piroglutamata, je vodilo v preučevanje te aminokisline kot pomembnega hranila za možgane. Piroglutamat je temeljna sestavina nove skupine zdravil, izmed katerih je najbolj znan piracetam. Uporaba piracetama je pokazala v številnih študijah vidno izboljšanje spomina tako pri živalih kot pri človeku. Iz raziskav sklepamo, da tudi piroglutamatu podobne molekule kot je piracetam obnavljajo živčne celice. Prehranska terapija priporoča dodatke iz čistega piroglutamata.

Vpliv dodajanja inteligentnih ranil kot so fosfatidil holin, pantotenska kislina, DMAE in piroglutamat je precej večji, le hranila med seboj kombiniramo, kot pa če jih uživamo posamično. Predvsem uspešna je kombinacija holina in piracetama. Obilo holina je v sardinah oz. sardelah. Piroglutamat najdemo v ribah, sadju in zelenjavi. Tudi fosfatidil serin dokazano izboljšuje umske sposobnosti in spomin.

Prehranske terapije učinkujejo le, le nevroni dobijo tudi dovolj kisika. Prenos kisika do celica pa je lahko moten zaradi pomanjkanja vitamina B12, folne kisline, niacina in esencialnih maščob. Da lahko celice izrabijo kisik pa potrebujejo še vitamin B1, B3, antioksidante vitamine A, C, E in selen. Da povzroča pomanjkanje vitamina B1 možganske okvare, je že dolgo znano. Eno izmed resnejših stanj, ki jih lahko povzroči kronična alkoholna odvisnost in posledično pomanjkanje vitamina B1, je sindrom wernicke-korsakovov. Značilnost sindroma sta anksioznost in depresija, obsesivno vedenje, zmedenost, izguba spomina zlasti za nedavne dogodke, izkrivljeno dojemanje časa. Vsi ti simptomi spominjajo na Alzheimerjevo bolezen.

Izredno pomemben je tudi vitamin B3, ki so deluje pri številnih reakcijah, kjer sodeluje kisik. Brez njega ali ob hudem pomanjkanju se razvije pelagra in senilnost.

Hrana, ki preprečuje Alzheimerjevo bolezen: Vitamini in minerali v multivitaminskih pripravkih in mineralnih pripravkih: Vitamin A (beta karoten) za preprečevanje 15.000 i.e., za zdravljenje 15.000-20.000 i.e., tiamin ( B1) 50 mg za preprečevanje ali 250 mg za zdravljenje. Niacin (B3) 100 mg za preprečevanje in 500-1000 mg za zdravljenje, pantotenska kislina (vitamin B 5) 100 mg za preprečevanje in 300 mg za zdravljenje. Vitamin B 12 (cianokobalamin) 100 mikrogramov za preprečevanja ali 1 miligramska injkecija an teden, vitamin C 2000 mg za preprečevanje in 4000 mg za zdravljenje, vitamin E 400 i.e. za preprečevanje in 1000 i.e. za zdravljenje, cink 15 mg za preprečevanje in 30 mg za zdravljenje, selen 200 mikrogramov za preprečevanje in 400 mikrogramov za zdravljenje.

Priporočena so še tako imenovana »pametna hranila« v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo fosfatidil serin (100 mg na dan), piroglutamat (450 mg), fostatidil holin (1000 mg) in DMAE (25 mg, glutamin (5000 mg). Nikar ne pozabimo na esencialne maščobne kisline, lipoično kislino, n-acetilcistein in ginko bilobo. Vsaj trikrat na teden uživajmo ribe( losos, skuša, tuna, slanik). Vegetarjanci pa naj uživajo veliko beljakovin (bogat vir je tufu) in esencialne maščobe (DHK), ki nastanejo iz linmolenske kisline ( lanena in bučna semena ter alge). Na dan potrebujejo eno jedilno žlico DHK.

Ne pozabimo, da vse, kar zaužijemo, vpliva na našo umsko dejavnost. Raziskave so pokazale, da dodajanje ustreznih prehranskih dopolnil zvišuje možganske sposobnost. Otroci, ki so jim dodajali vitamine in minerale, se jim je bistveno zvišal IQ .