Kako se obvarujemo pred rakom

Tako vitamin A kot njegov predhodnik beta karoten, ki ga telo lahko pretvori v A vitamin, zaščitno delujeta proti raku. Pri bolnikih z rakom na pljučih so odkrili zmanjšane vrednosti vitamina A v krvi.

Osebe, ki s prehrano zaužijejo zelo malo vitamina A, imajo dvakrat več možnosti, da bodo zbolele za rakom na pljučih kot tiste, ki so z vitaminom A dobro preskrbljene.

Podobno tudi velike količine beta karotena iz surovega sadja in zelenjave zmanjšajo tveganje za nastanek raka na pljučih pri moških in ženskah, ki ne kadijo, zmanjšajo pa tudi tveganje za raka na želodcu, debelem črevesu, prostati in materničnem vratu. Neka študija je pokazala, da je z dodajanjem 30mg betakarotena na dan prineslo izboljšanje stanja 71% bolnikom z levkoplakijo v ustih (predstopnja raka), po oddajanju 200.000 i.e. vitamina A na teden pa je 57% bolnikov popolnoma ozdravelo.

Najprimernejša dnevna količina vitamina A je 5000-10.000 i.e. in 15-25 mg beta karotena. (i.e.= internacionalne enote). Količina, ki ustreza eni i.e. je pri različnih vitaminih različna.

Kljub temu, da je vitamin C zaslovel kot učinkovit zaščitnik proti raku že leta 1971, ga je šele leta 1992 medicina začela bolj rasno uporabljati v raziskavah. Stopnja preživetja bolnikov z rakom je bila 5 krat večja v skupini, ki je prejemala vitamin C. Prav tako se podaljša življenjska doba rakavih bolnikov, če uživajo vitamin C, vsaj za šestkrat. Bolnice z rakom na maternici pa kar petnajstkrat dlje, če so prejemale vitamin C. Te raziskave so pokazale, da 1-5 g vitamina C na dan preprečuje raka, že obolelim pa pomaga 10 g in več vitamina dnevno.

Vitamin E je topen v maščobi, zato je priporočljivo, da ga uživamo z zabelo. Varuje celične membrane ter ščiti maščobe pred oksidacijo. Vitamin C in vitamin E skupaj povečujeta učinkovitost drug drugemu. Osebe, ki imajo v krvi zelo malo E vitamina, imajo veliko možnost za raka na dojki. Z raziskavami so potrdili, da lahko prehrana, bogata z vitamini kot je beta karoten, E vitamin in kalcij, uspešno varuje pred rakom na dojki. Enako velja za selen. 100 do 200 mikrogramov selena na dan deluje zaščitno proti raku. S povprečno prehrano dobimo samo 5 mikrogramov selena na dan: bogat vir selena so ribe in semena.

Drugi antioksidanti, ki delujejo proti raku so še: silimarin, ki je v mlečnem osatu, proantocianidini v saju in jagodičevju, glutation in cistein, ki ju je obilo v česnu.

En paradižnik na dan zmanjšuje verjetnost raka na trebušni slinavki. Vsebuje namreč veliko betakarotena in likopena. Betakaroten preprečuje raka na debelem črevesu, želodcu, prostati in materničnem vratu. Veliko betakarotena vsebuje korenje, brokoli, sladki krompir, melone in marelice. Na splošno ga prepoznamo v oranžnem sadju in zelenjavi ter temnozeleni zelenjavi. Če trikrat na teden uživamo zelenjavo iz rodu križnic, kamor sodijo brokoli, zelje, cvetača, brstični ohrovt, repa, hren, ohrovt, koleraba, gorčica, kreša, je verjetnost, da bomo zboleli za rakom na debelem črevesu za polovico manjša.

Oglejte si še naravna prehranska dopolnila Calivita.