Druga imena: božja brada, di ju, mračnica, Jožefova brada, nagrbančeno plodna strašnica
Uporabni deli: listi korenine
Družina: rožnice (Rosaceae)
Opis: trajnica, zimzelena. V zdravilen namene se uporabljata obe strašnici, velika in mala.
Zdravilne lastnosti: Strašnica ima dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni kitajski medicini. Krči tkivo, zato so jo uporabljali zunanje za za zdravljenje opeklin in oparin, mehurčkov in kožnih okužb ter zaustavljanje krvavitev. V kitajski medicini se je uporabljala korenina tudi notranje za krvaveče hemoroide. Doma je v Z in srednji Evropi, SZ Afriki in JZ Aziji. Rada ima apnenčasta tla z veliko kalcija. Ni zahteva, dobro prenaša sušo, potrebuje sočno ali polsenčno lego. Razmnožujemo jo s semenom, iz katerih vzgojimo sadike, ki jih maja posadimo na prosto. Razdalja med rastlinami naj bo od 20 do 30 cm.
Kulinarika: Mala strašnica je sestavina več francoskih omak npr. ravigote. Najbolj se poda k pečenemu piščancu ali morskim sadežem. Mlade liste lahko dodajate surove solatam, hladnim juham in mehkim sirom. Ker se slabo suši, jo rajši zamrznemo na pladnju za ledene kocke. Ima okus po kumaricah in orehih. Lahko jo dodamo bovlam, solatnim prelivom, skutnim namazom, jajcem, maslu in kisu.Pri obari jo dodamo na začetku kuhanja. Poparek se uporablja za izpiranje ran, proti srbečici in sončnim opeklinam.
Na sliki mala in velika strašnica.Cvete sredi poletja na suhih travnikih. Rastlina vsebuje veliko vitaminov in se uporablja tudi kot dišavnica pri kuhi.
Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Andreja Hauptman Medved, http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=2416&Itemid=115
foto: Lilijana, http://rastline.mojforum.si/rastline-about4624.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar