Fosil

Fosil

13. junij 2009

Sliva (Prunus domestica)

Druga imena: Domača češplja, požegača, madžarka, bistrica. Je stara lokalna sorta in že samo v Sloveniji obstaja veliko ekotipov.
Družina: rožnice
Učinkovine: Slive vsebujejo več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje, beta karoteni, vitamini B skupine, C, pektini, flavonoidi, baker, cink. Hranilna vrednost: 100 g sadja ima približno 40 kalorij.
Zdravilne lastnosti: Slive veljajo za hrano za živce, odvajajo vodo, svetujejo jih pri protinu, revmatičnih obolenjih. Najbolj znano je njihovo delovanje na prebavo.

Divje slive so rasle v Aziji že vsaj pred 2000 leti. Prvi so jih pridelovali Sirci, kasneje pa tudi Rimljani. Križarji so sadež prinesli v Evropo.

Obstaja več kot 2000 različnih vrst sliv, ki zorijo od poletja do jeseni. Razlikujemo med tremi večjimi skupinami: evropskimi, japonskimi in zahodno azijskimi slivami. V trgovinah prodajajo približno ducat različnih vrst sliv. Plodovi slive so lahko veliki in okrogli do majhni in ovalni, po barvi pa od vijoličasto rdeče do rdečerumeno pikčaste. Meso sadeža je oranžno ali rumeno, večinoma sočno, po okusu pa je lahko sladko (namizne slive) ali rahlo kiselkasto (slive za kuhanje).

Domača sliva: Rast dreves je srednje bujna in najprej precej pokončna. Je samooplodna sorta, ki cveti pozno in je odporna proti pozebi. V rodnost vstopi pozno, nato pa obilno rodi. Plodovi so zelo drobni, podolgovati, z drobno kožico. Kožica je modre do modrovijolične barve s sivim poprhom, meso pa je zlato rumene barve. Je cepka. Meso je sočno, sladko kislega okusa, zelo aromatično. Zori v sredini septembra. Primerna za predelavo in svežo porabo.

Slive so zelo občutljive, zato moramo biti pri nakupu pozorni na to, da so čvrste in napete, da so na pritisk mehke (ne smejo pa biti gnile) in da imajo barvo, ki je značilna za posamezno vrsto. Slive morajo vedno prijetno dišati. Namizne slive lahko zaradi njihovega sladkega mesa uživamo sveže, medtem ko so slive za kuhanje bolj suhe in kisle, zato so idealne za pripravljanje sadnih kolačev in tort. Izredno okusne so tudi marmelade, kompoti in želeji iz sliv. V Srednji Evropi iz sliv pripravljajo močno žganje. Slive so zelo primerne za zamrzovanje. Sadeže razpolovimo, odstranimo koščico, jih položimo na krožnik in zamrznemo. Nato damo sadeže v zamrzovalno vrečko, ki jo dobro zapremo. Slive so primerne tudi kot dodatek k prekajeni šunki, perutnini, jagnjetini in govedini.
Slive zorijo zelo hitro in prav tako hitro postanejo prezrele. Shranjujemo jih v hladilniku.

http://www.spar.si/spar/prehranadanes/sadjeinzelenjava/sadje/slive.htm
http://www.sadjarstvo.com/Izbrane_sorte_sliv.php
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

1 komentar:

  1. Cel internet prebrskaš pa ni NIČ pametnega o slivah. Sam oglašujejo...

    OdgovoriIzbriši