Fosil

Fosil
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo jabolčni kis. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo jabolčni kis. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

27. februar 2014

JABOLČNI KIS KOT ZDRAVILO

Jabolčni kis z medom je znan že iz ljudskega zdravilstva pri ohranjanju zdravja in dvigu imunskega sistema. Pijemo ga pri vnetju sklepov, slabi prebavi, vnetju mandeljnov, bolečem grlu in prehladu. Jabolčni kis se zelo razlikuje od vinskega in alkoholnega kisa, saj je edini kis, ki deluje bazično in ne kislo.

Zdravilni učinki jabolčnega kisa kot obkladka presegajo učinke ledenih obkladkov pri oteklinah, ki so posledica poškodb mehkega tkiva kot je zvin ali nateg mišice. Jabolčni kis zmanjšuje bolečine inza polovico skrajša čas celjenja poškodbe. Učinkovito zmanjšuje otekline. Tkanino namočimo v jabolčni kis, jo položimo na oteklo mesto- Vse skupaj lahko ovijemo še v plastično folijo, da zadržimo vlago. Če imamo zelo občutljivo kožo, kis razredčimo z vodo v razmerju ena proti ena, do celo ena proti tri, pa bo še vedo učinkovit.

Če je povrhnjica kože poškodovana, odrgnjena ali porezana, jo,  preden namestimo kisove obkladke, namažemo z vazelino ali kako drugo kremo in tako preprečimo, da bi kis dodatno dražil kožo. Obkladke lahko uporabljamo uro do dve dnevno.

Vir. Julian Baker: Bowenova tehnika, Gnostika, 2006; 158 str.

6. junij 2009

JABOLČNI KIS

Katerikoli naraven kis spoznamo po motnosti, usedlini, temu, da je močan in ima dober vonj. Ko da odtočimo od usedline, se postopoma delno zbistri in pred zorenjem razvije še boljši okus. Je nepasteriziran. Dajemo ga v solato, uporabljamo za marinade, začimbne omake, sadne jedi.

Kis koristi tudi, če ga damo v vodo, ko kuhamo zelenjavo, ker bo zboljšal njeno prebavljivost, predvsem fižolu in zelju oziroma kapusnicam. V zelenjavi tudi ohranja več vitaminov in rudninskih snovi. Tudi pri kuhanju v sopari ga lahko dodamo vodi.

Recepti:

Marinirane sardele
Očiščene in na žaru pečene sardele zložimo v keramično ali stekleno posodo. Marinado pripravimo bodisi kuhano ali surovo. V primeru kuhane zmešamo enaka dela kisa in kisajočega se vina, po občutku mešanico razredčimo z vodo, v njej skuhamo sesekljano čebulo, nekaj strokov česan, lovorovih listov, vejico rožmarina, nasekljan peteršilj. Količino marinade prilagodimo količini rib. Delno ohlajeno marinado polijemo po ribah, pokrijemo in pustimo stati na hladnem vsaj en dan. Ko ribe pojemo, če kaj marinade ostane, jo uporabimo kot polivko za solato. Namesto jabolčnega kisa lahko uporabimo vinski kis in rdeče vino. Nekuhano marinado pripravimo tako, da sestavine zmešamo že dan prej, da se okusi prepojijo.

Vloženi popki:
Podobno kot kapre lahko vlagamo popke marjetic, regrata, poganjek in liste obmorskih rastlin, tolščaka, hmelja, belušev in podobnih rastlin.
Popke in poganjke operemo, naložimo v manjše kozarce, zalijemo z 2-3 dl rahlo osoljenim močnim jabolčnim kisom (žlička soli). Dobro zapremo in shranimo na hladnem. Tako vložena zelenjava je uporabna po nekaj tednih, dobro se ohrani več let.

Hren z jabolki in kisom:
Tak hren uporabljamo kot prilogo mesu ali zelenjavi, razredčen z vodo kot polivko za solate. Zmešamo enaka dela naribanega hrena in naribanih jabolk. Na skodelico mešanice dodamo pol kozarca kisa in kozarec kisle smetane. Shranimo v hladilniku.

Meden malinov sirup s kisom
1/2 kg malin damo v 1,5 do 2 litrski kozarec, jih zmečkamo in zalijemo z litrom kisa. Pokrijemo, pustimo stati 5 dni, nato kis precedimo; V njem raztopimo 2kg medu, s sirupom napolnimo steklenice in shranimo kleti ali hladilniku. Pijmo razredčenega z vodo ali uporabimo za pripravo solatnih polivk, za sadne solate in podobno. Enako pripravimo kis s katero koli vrsto sadja, najbolj se obnesejo višnje, češnje jagodičje, predvsem jagode, črni ribez, borovnice, robidnice in povsem zrele bezgove jagode.

Tamago -su je bila pijača japonskih samurajev, ki so jo pripravljali z riževim kisom. Celo jajce damo v polliterski kozarec, zalijemo s kisom, pokrijemo in pustimo stati sedem dni na sobni temperaturi (včasih manj časa), Po tem času se bo jajčna lupina povsem raztopila, jajce bo v membrani plavalo v kisu: Jajce previdno vzamemo iz kisa in ga porabimo, kis pa prelijemo v steklenico. Žlico do dve kisa v kozarcu tople vode spijemo 3 krat na dan. Na ta način oskrbimo telo s kalcijem, ki ga z lahkoto uporabi. Kura se priporoča pri lomih, da se kosti hitreje zacelijo, osteoporozi itd.


Šabesa: Na 1 liter vode potrebujemo zvrhano žlico medu, 2-3 sveže ali posušene bezgove kobule, in 2-3 žlice jabolčnega kisa ali kisa iz kombu čaja. V steklen kozarec nalijemo malo vode , v njej raztopimo med, dodamo kis, prilijemo ostanek vode, dodamo bezgova cvetova in kozarec zvežemo s krpo. Stoji naj na toplem 4-5 dni. Namesto bezgovih cvetov lahko uporabimo sveže ali posušene cvetove vrtnic, robinije, liste roženkravta, dišečo lakoto, svežo meliso, meto. Med sadjem pa z bezgovimi jagodami, malinami, robidnicami, jagodičjem.

Vlaganje z naravnim kisom:
Če je kis dovolj močan, nam zelenjave ni potrebno vkuhavati (najmanj 7% ocetne kisline), vendar take pripravke naredimo v manjših količinah, shranimo na hladnem in redno pregledujemo vsebino, ker obstojnost ni zanesljiva. Če zelenjava vsebuje manj vode, se lahko obdrži leto dni in več. Zanesljivejše za daljše hranjenje je vkuhavanje s kisom ali pasterizacija kozarcev z vloženo zelenjavo v vodi ali pečici. Zelenjavo ali sadje operemo, očistimo naložimo v kozarec, zalijemo z rahlo osoljenim kisom ( 1 žlička soli). Za tako shranjevanje so primerni beluši, poganjki hmelja, naravna obmorska divja zelenjava.

S kisom si lahko izboljšamo prebavo, če uro pred obrokom popijemo kozarec vode, v katero smo zamešali žlico medu in žlico do 2 kisa. To je splošni poživilni napitek.

Uporaba kisa v zdravilstvu: S kisom preprečimo kolcanje, si pomagamo pri zastrupitvah s hrano, je zdravilo za mačka, vneto grlo, prehlad, za vnete in boleče sinuse, kjer dodamo vodi za inhaliranje nekaj žlic kisa, zamašen nos, nespečnost, kjer zmešamo 2 žlici kisa in 15 žlic medu. Mešanico hranimo v hladilniku in pred spanjem pojemo žlico mešanice. Kis pomaga pri opeklinah. Če so res hude, kis natočimo v razpršilko in popršimo opečeni del. Zmehča nam otrdelo kožo, da lažje odstranimo otiščance, omilimo težave s kožo pri pikih žuželk, ožigih meduz, alergijah, če se mažemo s kisom razredčenim z vodo. Pri alergijah srbečica navadno pomeni, da koža ni več normalno kisla, ampak bazična, zato nam pomaga kis, ki vrne koži normalen ph. Lasem vrnemo lesk, če si jih speremo s kisom in vodo. Pomaga tudi proti prhljaju. Starosten pege bodo izginile, če jih večkrat na dan namažemo z nekim delom soka čebule in kisa. Za učinek se moramo potruditi z vztrajnostjo nekaj tednov. Ne nazadnej nam jabolčni kis pomaga pri hujšanju.

Kis v gospodinjstvu:
S kisom, ki ga natočimo v skodelo odstranimo neprijetne vonje po zažgani hrani, cigaretnem vonju itd. V kis lahko dodamo nageljnove žbice ali cimet ali kardamom in podobno. S kisom se znebimo mravlje, če jim poti pokapamo s kisom. Z njim odstranimo zasušeno lepilo za les in žvečilni gumi, če ga premažemo večkrat s kisom. Ko se zmehča ga odstranimo s ščetko ali zobotrebcem. S kisom odstranimo madeže vina, čaja, kave, sadja z obleke in rok po luščenju orehov, z njim očistimo stekla oken, preprečuje zamrzovanje vetrobranskih stekel avtomobila, osveži oksidirane in rjaste predmete, očistimo zasušene čopiče, odstranjuje vodni kamen na steklu, akvarijih, likalnikih na paro, čajnikih. Usnjeno obleko in predmete očistimo z mešanico enakega dela kisa in lanenega olja. Vtremo v usnje in dobro obrišemo s krpo. Če vodi v pralnem stroju dodamo kis, oživimo barve, jih fiksiramo (preprečimo razbarvanje), perilo zmehčamo, omilimo vonj pralnega praška. Če vodi za rože v vazi dodamo kis,bo cvetje ostalo dlje sveže. Na 1 l vode dodamo 2 žlici kisa in 2 žlici sladkorja. Kislost vrtne zemlje povečamo, če jo zalivamo s kisom. To je ugodno za azaleje, ameriške borovnice, rododendron. Kis učinkovito odstrani prismojene ostanke hrane iz posode. S kisom lahko odmašimo odtoke enako kot z drugimi takimi industrijskimi sredstvi. Konji in psi imajo lepšo dlako , če jo popršimo s kisom. Tako se tudi znebimo neprijetnih vonjev, ki jih ima lahko dlaka. Tudi starih plasti prahu se najlažje znebimo s krpo in kisom.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
Babičini nasveti za dom

24. oktober 2008

JABLANA, JABOLKO (Malus cummunis)

Značaj: zreli sadeži: hladen, vlažen, pretežno sladek. Nezreli sadeži in nekatere gojene sorte: hladen, važen, kisel.
Zdravilne učinkovine: sladkorji, sadne kisline, pektin, vitamini A; B; C , rudnine.
Zdravilne lastnosti: Krepčilno, diuretično, protirevmatično, odvajalno, spodbuja prebavo in delovanje jeter, razkužuje.
"Jabolko na dan odžene zdravnika stran", je star pregovor, ki je še kako resničen. Najbolj zdravilna učinkovina poleg vitaminov je pektin. Najboljši pektin na svetu pridobivajo prav iz slovenskih jabolk. Zdravi so sadeži-jabolka ljudsko zdravilstvo pa uporablja tudi liste. Jabolka lahko uživamo kuhana, pečena, v obliki krhljev, sveža, ki so seveda najboljša. Jabolk ne lupimo, če so pridelana brez škropljenja, saj vsebuje lupina do 6 x več vitamina C kot samo jabolko. Uživanje večje količine jabolk vpliva na presnovo, pomaga proti revmatičnih boleznih, proti protinu in poapnenju žil, čisti kri in preprečujejo staranje. Čaj iz lupin (ne škropljenih jabolk ) oslajen z medom, pomirja živce. V kolikor nismo sigurni ali je sadež škropljen ali ne, lupine na hitro blanširamo, da se izločijo morebitna škropiva ali sredstva za konzerviranje sadeža.

Pečena jabolka z medom so dobra proti hripavosti.
Proti driski in črevesnim obolenjem naribamo oz. nastrgamo 3 x na dan po 1 jabolko, pustimo, da meso porjavi in kašo pojemo. Zreli plodovi vsebujejo veliko A, B in C vitamin, veliko sadnih kislin, čreslovine, sadni sladkor, mineralne snovi.

Jabolčni kis: jabolka narežemo na krhlje, jih damo v kozarec s širokim vratom ter napolnimo z mlačno vodo, postavimo na sonce, kjer naj stoji teden, dva. Ko se na površini naredi klobuk, kis že lahko uporabimo. To je postopek za majhne količine kisa. Kadar začutimo, da se nas loteva prehlad, uporabimo jabolčni kis, med in prilijemo toplo vodo. Napitek bo okrepil naš imunski sistem.

Pri migeni in ostalih organskih glavobolih je odlično zdravilo olje jabolčnih popkov. Po sveti Hildegardi ga pripravimo tako, da naberemo še neodprte popke ne škropljenih jablan, damo jih v steklenico s širokim vratom in prelijemo z olivnim oljem tako, da je olje vsaj za prst nad popki. Kozarec postavimo za 3-4 tedne na sonce. Olje vsake toliko časa malo pretresemo. Na kocu olje precedimo brez stiskanja in shranimo. Da bi izboljšali okus, lahko dodamo nekaj kapelj (2-4) rožnega olja. Rožno olje okrepi delovanje vseh zdravil, hkrati pa izboljša okus. 4- 6 tednov uživamo jabolčno olje po žlico zjutraj in zvečer in si ga vtirati na boleče mesto glave. Če se nam upira piti olje, potem si ga samo vtirajmo, saj je možno, da se nam upira intuitivno, ker imamo zastoje v delovanju žolča. Pred spanjem si ga vtiramo v senca in čelo.

Kalorična vrednost jabolka je majhna: 100 g ploda ima 52 - 64 kcal.

Nacionalni inštitut za srce in pljuča v Londonu je opravil obsežno raziskavo na 2.600 otroci med 5 in 10 letom starosti in ugotovil, da uživanje jabolk lahko pomaga zmanjševati simptome astme pri otrocih in odraslih. Otroci, ki so vsaj 1 krat na dan pili jabolčni sok, se je za 47% zmanjšala možnost sopenja zaradi astme, v primerjavi s tistimi, ki so pili sok enkrat na mesec ali redkeje.
Prav tako so potrdili, da uživanje jabolk pri odraslih izboljša delovanje pljuč in s tem zmanjša možnosti astmatičnih napadov. (Vir: Žurnal, 29.11, 2008)

"Britanski raziskovalci trdijo, da odrasli ljudje, ki pojedo vsaj dve jabolki na teden in uživajo hrano z večjo vsebnostjo selena, manj obolevajo za astmo. V znanstveni študiji so primerjali populacijo astmatičnih bolnikov in primerjalno skupino ljudi brez astme. Njihov namen je bil ugotoviti, ali je astma redkejša in blažja pri odraslih, ki užijejo s prehrano več antioksidantov. V raziskavi so zajeli 1471 ljudi - 607 astmatikov in 864 kontrolnih ljudi brez astme. Preiskovanci so bili stari 16 do 50 let. Znanstveniki so ugotovili, da je astma manj pogosta pri odraslih, ki so jedli več jabolk in hrano s selenom. Selen vsebujejo meso in drugi izdelki živalskega izvora. Rezultati so tudi pokazali, da je bila astma blažja pri nekaterih astmatikih, ki so pili več rdečega vina, in dokazali veliko povezanost med vsebnostjo selena v človekovi prehrani in pogostnostjo astme. "(Vir: http://24ur.com/servisi/vizita/eno-jabolko-na-dan.html) Eno jabolko na dan...
Ljubljana, 06.02.2003, 12:31 E.R.


Sveže stisnjen sok jabolk in rdeče pese
Priporočamo, da v sezoni rdeče pese in jabolk popijemo vsako jutro po en kozarec soka. Šele po nekaj dnevni taki kuri si lahko privoščimo večji kozarec soka do 1/2 litra, ker ima pesin sok izredno močan čistilni učinek. Pomaga zbistriti misli, izboljšuje kri, daje telesu moč in energijo. Sok pripravimo iz enakih količin pese in jabolk. Pijemo ga po požirkih.

OPOZORILO: Jabolka si "mrzlo" sadje, zato lahko uživanje večjih količin na prehaljen želodec povzroči vetrove in prebavne motnje.

Vir: tudi v Žurnal, 19.7.2008, str. 29
Pukownik Peter: Almanah letnih časov, zbirka Sv. Hildegarda
Dario Cortrese: Sadje moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

8. april 2011

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST



V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

29. oktober 2008

BORAGA (Borago officinalis L.)

Družina: srhkolistovke
Druga imena: boreč, buraza, lisičina, zdravilna boraga
Uporabni deli: Zel (listi, cvetovi) in olje iz semena,
Značaj: mrzel, vlažen, malce sladek.
Zdravilni učinki: Pripisujejo ji znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti. Pomirja kašelj in spodbuja za nastajanje mleka pri doječih materah. Po ljudskem izročilu zbija vročino, učinkuje proti kašlju in potrtosti. Čislana je kot obnovitveno sredstvo za nadledvično skorjo. Boragovo olje je nadomestek za svetlinovo, oba sta izvor gamalinolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek hrani, ko je v telesu primanjkuje, na primer pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici ( psoriazi) in stanjih, kjer imamo opravka s suho, srbečo kožo. Uporabljali so jo pri srčni slabosti, pospešuje potenje. Dokazano je, da dosežemo najboljši učinek, ko GLK in druga eterična olja omega 6 jemljemo skupaj z omega 3, ki se nahajajo v lanenih semenih in ribah (ribjem olju).

Rastlina izhaja iz Orienta. Ima debelo kosmato steblo in kosmate, mesnate liste. Cvetovi imajo močno modro barvo. V kulinariki se uporabljajo sveži listi (po možnosti mladi, ki imajo boljši okus). Listov se ne suši.

Listi borage se uporabljajo za obkladke pri izpahih, modricah, vnetjih in zdravljenju suhe kože s paro.
Čajni napitek, pripravljen kot poparek dveh čajnih žličk zeli s poldrugim decilitrom vode trikrat na dan. Pri čaju je potrebna vsa previdnost, saj je nekateri viri zaradi vranosti odsvetujejo uporabo čaja. Pomaga proti začetni trombozi, če čaj uporabimo za obkladke pomagajo pri vnetih očeh, zmanjšujejo bolečine in zdravijo vnetja.
Kis: V steklenico natočimo jabolčni kis in vanj namočimo nekaj cvetočih vršičkov. Zamašimo, pustimo na soncu 8 dni. Kis je odlična začimba za solato. Pri nečisti koži ga lahko vtiramo v kožo in pijemo razredčenega. Pri prhljaju si umivamo glavo z razredčenim kisom 2 x na teden. Pri previsokem holesterolu zjutraj na tešče pijemo razredčen kis v kozarcu mlačne vode.

Novejša dognanja: Raziskave kažejo, da boragovo olje zmanjša srčno-žilno dovzetnost za stres. Predvideva se, da maščobne kisline delujejo na osrednje živčevje, ker se srčni utrip in krvni tlak znižata istočasno. Boragovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in gama-linolensko. Zato zavira vnetje, uravnava imunske procese, širi žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sintezo holesterola ter zniža krvni tlak.
Kulinarika:
Boraga ima okus, podoben kumaram. Uporablja se za: Zeliščne omake, zelene in druge solate.
Boraga okrepi okus kumar, zato se najbolj poda v solato in prikuhe iz kumar. Borage se praviloma ne kuha, ampak se doda drobno sesekljane liste na koncu kuhanja. Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah. Zamrznemo lahko cvetove; v vsak predalček za led denemo po en cvet in ga zalijemo z vodo, potem ledeno kocko s cvetom postrežemo v limonadah. Boraga je izrazita solatna dišavnica. Cvetove potresemo po solatah, juhah ali garniranih jedeh. Kristalizirane uporabimo za krašenje tort. Listi imajo rahel hladen okus po kumarah, zato jih dajemo v mrzle pijače. Z drobno sesekljanimi potresemo solate, jogurte, mladi sir, vloženo zelenjavo ali sendviče. Kuhamo jih v juhi in jih dodajamo jedem s špinačo. Odlično obogatijo okus nadeva raviolov.

Boragina juha s krompirjem
Za 5 oseb potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja, 3 stroke česna, 1 grobo sesekljano čebulo, 1,2 l mesne ali zelenjavne juhe, 40 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, 1 žlico moke, 1,5 dl sladke smetane, 40 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, sol in sveže mlet poper.
Postopek:V večji kozici segrejte oljčno olje in na njem 5 minut pražite čebulo in na kolobarje narezan česen. Zalijte z juho, dodajte krompir in kuhajte dvajset minut. Dodajte sesekljano borago in sladko smetano, v katero ste vmešali moko. Med mešanjem dobro prevrite, solite in poprajte po okusu, kuhajte še nekaj minut in postrezite.
Borečeva juha:
Sestavine za 4 osebe:
2 žlici masla,
srednje velika, fino sesekljana čebula,
750 ml jušne osnove iz zelenjavne juhe
125 g sesekljanih borečevih listov
500 g olupljenega krompirja narezanega na rezine,
175 ml smetane
sol,
sveže zmlet poper,
sesekljani borečevi listi za garniranje.

Postopek
: V veliki težki ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo, jo pražimo, dokler s ene zmehča. V zelenjavno juho stresemo krompir in boreč, vse skupaj naj počasi vre, dokler krompir ni kuhan. Juho precedimo skozi gosto cedilo in zlijemo v ponev s čebulo., dodamo ji kašo iz trdih delov, ki smo jih zmleli s paličnim mešalnikom. Tekočino po okusu začinimo, nato pa jo mešamo in žvrkljamo, da se zgosti v kremno juho. Na koncu še enkrat pogrejemo, dodamo nasekljane liste boreča. Juho lahko prav tako postrežemo ohlajeno.

Rižota z borago in prekajenim lososom
Sestavine za 4 osebe : 1 majhen por, 2 stroka česna, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, 2 žlici masla, 40 dag riža arborio, 1 l mesne juhe, 1 paradižnik, 10 dag prekejenega lososa, sol.
Postopek:
V večji kozici razpustite polovico masla, na njem popražite očiščen in na kockice narezan por ter sesekljan česen. Dodajte riž in polovico oprane in drobno narezane borage. Postopoma prilivajte juho, vedno ko se ta vpije, in mešajte. Ko riž postane že skoraj čisto mehak, dodajte opran in drobno narezan paradižnik, na rezance narezan pršut in preostalo maslo. Premešajte, še malo podušite, solite po potrebi in primešajte še preostalo drobno narezano borago. Takoj postrezite z naribanim parmezanom ali drugim trdim sirom ter potresite s cvetovi borage.

OPOZORILO: Boraga vsebuje pa majhno količino nenasičenih pirolizidinskih alkaloidov, ki so pritajeno strupeni za jetra živali in ljudi, bolj znana je ta učinkovina pri gabezu, ki jih vsebuje okrog 30krat več. Ni pa še razjasnjeno ali gre pri Boragi za strupeno ali neškodljivo obliko pirolizidinskih alkaloidov. Evropska komisija razmišlja o prepovedi prodaje pripravkov iz borage, ki vsebujejo te alkaloide. Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad, prav tako bolniki s shizofrenijo. Dolgotrajna in čezmerna uporaba borage v prehrani in zeliščna raba nista priporočljivi zaradi pirolizidinskih alkaloidov. Iz istega razloga in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj ga ne uporabljajo nosečnice niti doječe matere. V nekaterih državah je rastlina zaščitena.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

16. maj 2009

TOLŠČAK ( Portulaca olerace)

Druga imena: portaluk
Družina: portulakovke
Uporabni deli: listi, stebla
Učinkovine: maščobe omega 3, sluzi, antioksidanti, vitamine C in E in betakaroten ter antioksidant glutation, minerali kalij in kalcij mangan, železo.
Zdravilne lastnosti: krepi imunski in srčno-žilni sistem. Blaži vnetja, izboljšuje krvni obtok, preprečuje nastajanje strdkov v arterijah. Raziskave so potrdile, da deluje na avtoimunske in srčne bolezni, varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in lajša posledice staranja, zmanjšuje holesterol v krvi, znižuje krvni tlak, sprošča gladke mišice, deluje protibolečinsko, odpravlja gliste.
Por­tu­lak či­sti kri.

Na vr­to­vih in nji­vah po­ga­nja­ ple­ve­l-tolščak, ki ni samo ko­riste­n, ampak tudi zdravilen. Med takšne spada samo še re­gra­t in ko­pri­va; ver­jet­no ste ga že opa­zi­li na svo­jem vrtu in se je­zi­li nanj, saj se ga je tež­ko zne­bi­ti.

Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je niz­ka enoletnica rast­li­na z rah­lo soč­ni­mi li­sti in steb­li. Iz­vi­ra iz Pred­nje Azi­je in za rast po­tre­bu­je ve­li­ko to­plo­te, son­ca in od­ced­na tla. Se­je­mo ga maja na sonč­no lego in na ka­ko­vost­na, ne­ko­li­ko peš­če­na in od­ced­na tla. Se­me­na le rah­lo pre­kri­je­mo s prst­jo in ne­ko­li­ko sti­sne­mo. Če jih se­je­mo v vr­ste kot špi­na­čo, naj bodo vr­ste v raz­da­lji od 15 do 20 cen­ti­me­trov. Lah­ko ga se­je­mo po­sa­mič­no. Por­tu­lak ra­ste hi­tro, zato ga lah­ko pr­vič re­že­mo že po treh do šti­rih ted­nih. Re­že­mo ga red­no, ven­dar pa mo­ra­mo pu­sti­ti vsaj dva os­nov­na li­sta in odre­za­ti vsak cvet, ki se po­ka­že. Po rezi se zo­pet obra­ste.

Se­je­mo ga vse po­let­je. Ima glad­ko rdeč­ka­sto pla­ze­če se steb­lo in iz­me­nič­ne li­ste. Cve­to­vi so ru­me­ni. Rast­li­ne po­tre­bu­je­jo za svo­jo rast do­volj vla­ge, zato jih po po­tre­bi za­li­va­mo, zra­ste­ 15 do 30 cm vi­so­ko. V mrz­lem pod­neb­ju se­je­mo tolš­čak poz­no spom­la­di v se­tve­ne plad­nje, in ko mine nevar­nost zmr­za­li, rast­li­ni­ce pre­sa­di­mo na pro­sto. V to­plih pre­de­lih pa ga se­je­mo na pro­sto vse po­let­je. Tolš­čak upo­rab­lja­mo svež kot list­no ze­le­nja­vo vse po­let­je. Soč­ne li­ste in steb­la lah­ko upora­bi­mo kot špi­nač­no ze­le­nja­vo ali kot do­da­tek k so­la­tam, ze­lišč­nim oma­kam in sku­ti. Ima­jo os­ve­ži­len, ki­sel­kast in ne­ko­li­ko slan okus. Ze­le­no­list­ne sor­te ima­jo malo de­be­lej­še li­ste in so od­por­nejše ter bolj­še­ga oku­sa kot ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te, med­tem ko so ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te tolš­ča­ka pri­vlač­nejše v so­la­tah. Av­stral­ski do­ma­či­ni so se­me­na por­tu­la­ka upo­rab­lja­li za pe­ci­vo.
Tolščak uporabljamo tudi v kulinarične namene. Nabiramo ga od junija naprej. Pripravimo ga po receptu Daria Corteseja z jajci. Sestavine: 1/2 kozarca vode, 2 skodelici opranih in narezanih tolščakovih poganjkov, ali celih listov, žlica masla, žlica kisa, ščepec majarona, sol, 4 jajca, olje. Postopek: vodo zavremo, damo vanjo tolšačkove liste, kuhamo 3 minute, odcedimo. V ponvi raztopimo maslo, dodamo tolščak, kis, majaron, sol. Dušimo 5 minut. V drugi ponvi spečemo jajca. Damo jih na krožnik, čeznje naložimo toščak. Jed lahko pripravimo tuid tako, da jajca zmešanmo v tolščak.

Tolščak s kumarami in paradižnikom: Sestavine: 2 srednje veliki kumari, 2 paradižnika, skodelica tolščakovih listov, 2 žlici kisa in olja, sojina omaka, nekaj poganjkov bazilike ali listov kopra. Postopek: kumari olupimo in narežemo na kolutke ter položimo na dva krožnika, čeznje paradižnik tudi narezan na kolutke. Potresemo s tolščakovimi listi. Prelijemo s kisom, oljem, sojino omako, ki smo jo pomešali z baziliko in koprom. Po želji dodamo še žlico ali dve kisle smetane.

Tolščakove liste lahko mešamo v druge solate, z njim odišavimo kis itd.

Tolščak ima rahlo kisel, slan okus in limonin okus po špinači. Že stoletja ga je do v Indiji, z njim gostijo juhe in omake. Če ga samo blanširamo, se izognemo pretirani sluzi, ki jo izloči. Lahko ga celo vlagamo v jabolčni kis, skupaj s česnom in pekočimi paprikami ali poprom.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki suhega tolščaka lahko povzročijo želodčne motnje, kar pa je pri surovem izključeno.

Vir: An­dre­ja Haupt­man Med­ved na http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=451&Itemid=115 (slika)
Naravna zdravila, MK; 2007
Recepti Dario Cortese: Divja Hrana
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010.

7. april 2011

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

28. oktober 2008

ŽAJBELJ ( Salvia officinalis)

Druga imena: kadulja, šenovka, salva, vrtni žajbelj
Uporabni deli: listi, korenine, semena, cvetovi
Družina: ustnatice
Značaj: pekoč, grenak, hladi in suši.
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, grenčine, salvoen, cineol, cimol, pinen, borneol, kafra, saponin, beljakovine, razne soli, estrogenske substance, saponini.
Zdravilni učinki: deluje protivnetno in protimikrobno,
proti vnetjem v ustih, grlu, okužbah dlesni, tonzilitisu in čirom ustih. Deluje še proti vnetju dihalnih organov. Ker blago suši uravnava potenje, če spijemo skodelico zjutraj in zvečer. Deluje proti krčem in vetrovom, stiska in krči tkivo, sprošča periferne krvne žile, zmanjšuje solzenje. Pomaga proti nočnemu znojenju in izločanju mleka. Pripravek dobimo tako, eno žličko žajbljevih listov prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo stati vsaj 7 ur. Deluje tudi proti vnetjem prebavil in mokril, pri ženskih boleznih, čisti kri, varuje pred kapjo, ugodno deluje pri ohromitvah. Uspešen je pri krčih, boleznih hrbtnega mozga, obolenju žlez in tresenju udov. Čaj čisti kri, zdravi bolna jetra, odpravlja napenjanje, znižuje raven krvnega sladkorja, povzroča izločanje žolča.

Žajbelj ima koristne učinke na duševnost, spomin, koncentracijo in razpoloženje. Najnovejše raziskave potrjujejo pozitiven zdravilni vpliv žajblja na Alzheimerjevo bolezen. Žajblju so dolgo pripisovali, da podaljšuje življenje, izboljšuje spomin pri starejših ljudeh, zato so ga sadili tudi na grobove, tako kot druge rastline s temi lastnostmi. V zdravilstvu je bolj uporabna škrlatna različica, ki je učinkovitejša od zelene. Zaradi estrogenov, ki jih vsebuje je žajbelj dober pri težavah v menopavzi.

Na Kitajskem uporabljajo korenino sorodne vrste kot krepčilo za poganjanje krvi , kadar pride do zastajanja in pri nekaterih vrstah menstrualnih bolečin ter težav s srcem. Velja tudi, da umirja in hladi, zato je uveljavljeno sredstvo pri ohlajanju pregretega srca in jeter. ( vrsta Salvia miltiorrhiza - dan šen). Raziskave so potrdile, da učinkuje dobro na srce, varuje jetra.


Nabiramo liste pred cvetenjem, ker so takrat najbolj zdravilni. Sušimo jih v senci, hranimo v zaprtih steklenih posodah. Žajbljev čaj pripravimo tako, da 2 žlici droge prelijemo z veliko skodelic vroče vode in pustimo mirovati 5 minut. Je odlično sredstvo prit vnetju grla, ustne in žrelne votline (grgramo) ter proti črevesnim in želodčnim težavam pri driski ali bruhanju deluje pomirjevalno. Zaradi grenkega okusa ga mešamo s kamilico ali pravim čajem. Pri visoki temperaturi pomaga zato, ker zmanjšuje znojenje in s tem morebitne dodatne prehlade. V ta namen skuhamo močnejši poparek 4 žlice druge na skodelico vode. V ljudskem zdravilstvu velja žajbljev čaj za zanesljivo sredstvo za izsušitev mleka pri doječih materah, ki želijo prenehati z dojenjem. Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane. Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje. Pomaga pri glavoblu in srbečici. Sveže liste polagamo na pike insektov.


Sladkorni bolniki naj si pripravijo poparek v razmerju 1:1 j iz žajblja in rmana, ki ga pustimo stati 7 minut ter ga pijejo. Pri pikih žuželk položimo na mesto pika svež zmečkan list.
Pri začinjanju bodimo previdni, ker je žajbelj močna začimba, ki zlepa ne izgubi arome.
Žajbljev kis: pest travniškega žajblja namočimo v jabolčni kis. Pripravek uporabljamo za masažo nepokretnih bolnikov.
Juha z žajbljem: 30 svežih žajbljevih listov, 2 krompirja narezana na kockice, list zelene, čebula, lovor, 1 dl smetane, 2 skodelici goveje juhe in 4 skodelice vode. Vse razen smetane kuhamo skupaj 35 minut. Lovorov list odstranimo, ostalo spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo smetano in serviramo.

Kot začimbo uporabljamo liste, posušene ali sveže za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je žajbelj pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus. Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah. Ujema se z ostalimi mediteranskimi začimbami. Z njim lahko začinimo tudi svinjino, perutnino, zelenjavne jedi.

Liste ali blazinice odišavljene z eteričnim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes. Suhe liste pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov.


Na vrtu preganja številne škodljivce, kot so kapusov belin, listne uši, polže, zato se svetuje, da se nasadi na obronek zelenjavnega vrta.


V kozmetiki s poparkom dobimo čistilni losijon za kožo, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las. Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice. Žajbljevo eteično olje deluje razkužilno, zato ga uporbaljajo tudi v proizvodnji parfumov.

Sveta Hildegarda priporoča žajbelj pri revmi, za splošno čiščenje telesa ga lahko uživamo strtega v prah (listi), pri hudih prehladih in izcedkih, lahko liste dajemo direktno v nos, pri smrdljivem zadahu skuhamo žajbelj na vinu in ga precedimo skozi krpo. Učinkovit je tudi pri kožnih obolenjih. Čaj za grgranje samo prelijemo z velo vodo, pri čaju za revmatike in tiste, ki so ohromljeni, pa je pomembno, da žajbelj vre 3 minute. Prav tako tak prevret čaj, če ga pijemo še toplega, pomaga pri zadrževanju urina starejših ljudi in pri močenju postelje pri otrocih.

Breus v svoji sloviti kuri 42 dnevni kuri proti raku, predpisuje poleg zelenjavnega posta s sokovi še najmanj liter in več žajbljevega čaja na dan. Listi morajo vreti natanko 3 minute, da se uničijo škodljive substance v eteričnem olju.

OPOZORILO: Dolgotrajno uživanje žajblja se odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot 3 tedne. Odsvetuje se tudi uživanje v času nosečnosti in dojenja. Žajblja naj ne uživajo ljudje z epilepsijo, ker vsebuje tujon in lahko sproži napad. Lahko zniža količino sladkorja v krvi, moti učinkovitost zdravil.

Vir: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka sv. Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

8. november 2008

ŠETRAJ, VRTNI, KRAŠKI (Satureja hortensis)

Druga imena: čober, čuber, šatraj, šetrajka

Družina: ustnatice
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, grenčine, sladkor, karvakomel, cimol, dipentin, fenoli.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti in driski. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja tudi proti glistam, obolenju jeter, žolča. Pripravki pomagajo pri vetrovih in spodbujajo prebavo, odpravljajo napetost v trebuhu in kolike. Šetraj ogreva, zato ga dajejo pri okužbah dihal in bronhitisu. Eterično olje je močan antimikotik. Z njim zdravijo kandidiazo in druge glivične okužbe. Laboratorijske raziskave iz leta 1998 na Japonskem so pokazale, da kraški šetraj učinkuje tudi proti virusu HIV tipa 1.


Ločimo vrtni šetraj, ki je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, ter kraški šetraj, ki pa izvira iz južne Evrope, Turčije in severne Afrike. V 9. stoletju se je šetraj razširil po vsej Evropi, kjer je postal cenjena razkužilna rastlina za potresanje po tleh, v srednjem veku pa je vsak, ki je kupil stročji fižol, avtomatično zraven dobil tudi šetraj. Danes pa ga vzgajajo predvsem v Franciji, Španiji, Kanadi in ZDA. Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko. Ozki in podolgovati temno zeleni lističi so s spodnje strani dlakavi. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo modro-beli ali roza cvetovi. Nabiramo ga v jutranjih urah in še pred cvetenjem, saj imajo lističi takrat najboljši okus in najbolj izrazito aromo, ki nekoliko spominja na mešanico mete. Sveže nabranega ne prodajajo skoraj nikjer, se pa v vrtnarijah dobijo sadike, ki jih lahko postavimo kar na okensko polico. V hladilniku se ohrani do deset dni, lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali olje, pa tudi sušen kar dobro ohrani svoj okus in aromo. Za sušenje ga povežemo v šope in obesimo v temen in zračen prostor.

Ne glede na vrsto šetraja ali je to vrtni ali kraški, so zdravilne lastnosti zelo podobne. Nabiramo cvetočo rastlino, odrežemo samo zgornji del, ker bo šetraj ponovno zrasel in ga lahko na leto porežemo tudi do trikrat. Iz posušene zeli pripravljamo čaj. 2 čajni žlički prelijemo z 1/4 litra vrel vode in pustimo 10 minut. Čaj je odličen proti driski, črevesnim obolenjem, želodčni bolečninam, pa tudi proti kašlju, hripavost in grgranje pri vnetju grla.

Šetraj je tudi izredno priljubljen kot začimba. Uporabimo ga lahko povsod, kjer začinimo s poprom, predvsem se poda jedem s stročnicami. Lahko ga namočimo v jabolčni kis in dobimo odličen pripravek za začinjanje. Možno si je pripraviti tudi olje. Šetraj je torej dobra začimba za stročji fižol, bob, fižolove, grahove in druge zelenjavne jedi ter ovčetino. Primeren je tudi kot dodatek teže prebavljivim mastnim mesnim jedem, ribam (predvsem postrvem) in nekaterim klobasam. Skupaj z jedjo ga kuhamo le kratek čas. Ima močen vonj ter nekoliko oster in pekoč okus. Šetraj je začimba, ki se odlično ujema z gobami. Uporabljamo ga v juhah, omakah, mesu in za vlaganje. Pred serviranjem šetraj odstranimo iz hrane.

Vrtni šetraj je slajši, primernejši za dodajanje svežim, kraški pa posušenim stročnicam. Ker ima šetraj bolj poprast okus kot timijan, se odlično poda k močni zelenjavi, na primer zelju in brstičnemu ohrovtu, kumaram, kuhanim zelenjavnim solatam, pa tudi pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu siru, omakam s paradižnikom, marinadam in ribam, zlasti postrvem. Zaradi močnega okusa ga v jedi dodajamo na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili.

Pa še nekaj receptov za sladokusce, ki jih je zapisal Boris Bergant.
Fižolov namaz s šetrajem
Potrebujemo: 20 dag kuhanega belega fižola, 2 žlici kaper, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka, sol in sveže mlet poper.
Vse sestavine skupaj zmeljite v električnem mešalniku, solite in popoprajte po okusu ter postrezite s toastom in svežo oprano rukolo.

Krompirjeva omleta z jurčki in šetrajem
Za 2 osebi potrebujemo: 25 dag kuhanega krompirja, 1 čebulo, 10 dag jurčkov ali drugih gob, 3 jajca, 1 dl mleka, 1 žlico sesekljanega šetraja in sol.
V ponvi pražite na trakove narezano čebulo. Ko čebula oveni, dodajte očiščene in na kocke narezane jurčke ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj zapecite. Jajca razžvrkljajte, dodajte mleko, sol in sesekljan šetraj. Jajčno zmes prelijte prek krompirja, pokrijte s pokrovko in na majhnem ognju pražite še toliko časa, da jajca zakrknejo. Tako pripravljeno omleto zvrnite na krožnik in postrezite.

Ribe v pečici s šetrajem in stročjim fižolom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg ribjih filejev, 30 dag zelo mladega stročjega fižola, 30 dag svežega paradižnika, 1 čebulo, 3 stroke česna, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 4 žlice oljčnega olja, sol in sveže mleti poper. Ribje fileje narežite na rezine ter jih potresite s šetrajem, solite in popoprajte. Stročji fižol operite, ga narežite na dva centimetra dolge rezine in ga porazdelite po pekaču. Nanj naložite ribje fileje. Paradižnik narežite na majhne kocke, mu dodajte sesekljano čebulo, sesekljan česen, oljčno olje in sol po okusu. Zmes dobro premešajte in jo porazdelite po ribjih filejih ter postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 20 minut. Pečene ribje fileje razdelite na krožnike, jih obložite s stročjim fižolom in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

OPOZORILO: Nosečnice šetraja ne smejo uživati.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=9228
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK; 2007

27. oktober 2008

OLJKA (Olea europea)

Druga imena: navadna oljka, maslina, oljčje, oljika

Družina: oljkovke
Učinkovine: olje, beljakovine, ogljikovi hidrati, minerali, vitamin A, čreslovine, grenčine, glikozid.

Zdravilni učinki: Olje in listi oljke so odvajalo in učinkovito znižujejo visok krvni tlak (potrjeno z raziskavami), širijo koronarne žile, urejajo srčni utrip, znižujejo raven krvnega sladkorja, pospešujejo izločanje vode iz telesa. Izvleček lahko uporabljamo pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, kar so potrdili z raziskavami. Plodovi so izredno mastni, a pomagajo pri zmanjševanju telesne teže. Enako velja za avokado. V olivnem olju je vitamin E, vitamin mladosti, ki najbolje vpliva na ščitnico. Olive in olivno olje krepi srce, blažijo vneten bolečine, pomagajo hujšati, delujejo pomlajevalno, krepijo imunski sistem in varujejo vse žleze. Olivno olje ( hladno stiskano) je priporočljivo v vsakdanji prehrani, za masažo telesa in lasišča. Poživlja jetra in tako pomaga razstrupljati telo.

Oljka je drevo Mediterana in pravijo, da prva rastlina zabeležena v zgodovini človeštva. Olivno olje je neprecenljivo v kulinariki in zdravilstvu. Zaradi nenasičenih maščobnih kislin je odlično živilo, vendar to velja le za hladno stiskano olje. To ima intenzivno zelenkasto barvo. Pri zaprtju se olivno olje uporablja kot klistir. Uporabimo 100 g nekoliko segretega olja.

Uporabljali so ga tudi pri pikih za blaženje srbenja in bolečin. Dve žlički olja zmešamo z jajčnim beljakom in s tem namazati mesto pika.

Iz oljčnih listov delajo pripravek za nižanje krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Na 1/4 litra vrele vode 20 listov oljk. Pustimo stati 10 minut, pijemo mlačno zjutraj na prazen želodec. Še receptura iz posušenih oljčnih listov, ki jih zdrobimo 20 do 30 g in namočimo čez noč v mrzlo vodo. Zjutraj jih zavremo, odstavimo in pustimo stati še 20 minut. Pijemo čez dan med obroki. pripravek tako kot prvi znižuje krvni tlak in sladkor. Včasih so s čajem zdravili tudi mrzlice, ko še niso poznali kinina. 60 g sveže zrezanih listov so stresli v vrelo vodo in počakali pol ure, da se čaj shladi, odcedili, pili čez cel dan po manjše količine.

Pri blagih oblikah visokega krvnega tlaka in blagi sladkorni tipa 2, kjer bolnik še ni odvisen od inzulina pripravimo poparek: 20 posušenih listov damo v 300 ml vode, zavremo, kuhamo 30 sekund in namakamo 10 minut. Precedimo, pijemo vsaj 3 skodelice na dan med posameznimi obroki.

Kapsule (50 mg Suhega izvlečka). 3 krat na dan vzamemo med jedjo 1-2 kapsuli z velikim kozarcem vode.

Tablete (500 mg): 1 tableto dnevno vzamemo s hrano.

Kura za čiščenje organizma jeter in žolča: 3-21 dnevna kura. Po potrebi jo ponovimo čez 6 mesecev. Prvi teden pred dieto jemo normalno, le med obroki pijemo sveže stisnjen jabolčni sok ali jabolčni kis. 7 dan zjutraj spijemo dovajalno sredstvo ( Glauberjeva sol v 200 ml vroče vode, Donat, ricinusovo olje, odvajalni čaj). Čez dve uri ponovno spijemo odvajalno sredstvo. Za obroke jemo samo grenivke ali pijemo njihov sok ali druge citruse. Pred spanjem spijemo eno veliko jedilno žlico toplega olivnega olja z majhnim kozarcem grenivkinega soka ali pa 1/2 skodelice limoninega soka. Gremo v posteljo in ležemo na desno stran s skrčenim desnim kolenom. Tako ležimo 30 minut. Včasih nastopi v želodcu slabost, ki hitro mine. V redkih primerih izzove bruhanje. Veliko ljudi po kuri izloči žolčne kamne v blatu, če sploh so jih prej mučile bolečine v hrbtu, slabostmi itd. So od rahlo zelene do temno zelene barve, različnih oblik in velikosti, želatinstega videza. Če jih je bilo v izločkih veliko, kuro ponovite po 2 tednih. Kot mini kuro lahko izvedemo kuro, dolgo samo 3 dni. Vsak dan zjutraj (2x) in zvečer (1x) uporabimo 1 jedilno žlico limoninega soka in 1 jedilno žlico olivnega olja. Drugače pijemo sokove in jemo sadje tako kot pri dolgi kuri dr. Marka Backerja.

Vir: Naravna zdravila, MK, 2007
Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi, 2000.

6. januar 2008

ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)

DRUŽINA: USTNATICE ALI LAMIACEAE
Druga imena: pravi slovenski rožmarin, navadni rožmarin,
Uporabni deli: listi, cvetni vršički
Značaj: topel, suh, pekoč, grenak
ZNAČILNOSTI: Navadni rožmarin izvira iz Sredozemlja, kjer raste divje ob morski obali. Stari Grki in Rimljani so verjeli, da jih ščiti pred zlimi duhovi in prinaša srečo. Je ena izmed najbolj cenjenih mediteranskih začimb in nič manj cenjena zdravilna rastlina. Je grm, visok do 2 m ob morju, v notranjosti pa zraste precej nižjim, če imamo srečo pa do 90 cm. Posadimo ga vedno v zavetrno lego. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno, dobro prekopano zemljo, bogato s humusom. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Listi so polni eteričnega olja, ki je bogato s kafro. Poznamo več vrst rožmarina: sorti Blauer Toskaner, Benenden Blue, cveteta modro, rožnato pa Majorcan Pink, Roseus. Sorta Albaflorus cvete belo. Sorta Protatus je plazilka, Severn sea ima viseče veje, sorti Arp in Veitshöchheim pa sta odporni na zmrzali. Rožmarin prav zaradi možnosti pozebe gojimo tudi v lončkih, ki jih na zimo prenesemo in prezimimo v kuhinjo na svetlem in toplem kraju. Pozimi ga skoraj ne zalivamo. Spomladi ga obrežemo. Celo v toplih krajih je najbolje, da ga pozimi zakrijemo. Tako kot postopamo z rožmarinom, da lažje prezimi na celinskem podnebju, velja enako za lovor, citronko, trajno baziliko in laški smilj. Vse sredozemske rastline brez pomoči težko prezimijo. Če nimamo možnosti, da bi jih prenesli v neogrevan zimski vrt, kjer je okoli 10 stopinj, je uporabno tudi svetlo in hladno stopnišče. V kolikor je prostor pretopel bodo rožmarin odvrgel iglice. Če se nam to zgodi, ga spomladi globoko obrežemo in ga morda tako ohranimo. Rastline je treba tudi med zimskim mirovanjem zalivati, a le toliko, da je zemlja vlažna oziroma se ne izsuši. Rastline, ki zimijo na prostem ne smemo zalivati med zmrzaljo, da ne zmrznejo korenine. Zalijemo jih obilno jeseni in v daljših obdobjih brez zmrzali. Prostor, kjer rastline zimijo lahko zračimo, a pazimo na prepih. Če bomo rožmarin prezimili v posodah na prostem, ga ovijte z mehurčkasto folijo ali juto in postavite v zavetrje ob steno. Pod posodo podložite stiropor, da si rastlina ne prehladi "nog". Tudi to velja za vse rastline. V zelo ostrih zimah rastline dodatno zavrujemo s kopreno, vejevjem ali slamo. Manjše lončke postavimo skupaj v zaboj in napolnimo prazne prostore s slamo ali listjem. Če so rastline izkopane, jim pozno jeseni zasujmo korenine z debelo plastjo suhega listja. Na vrh položimo še dračje ali smrekove veje. Spomladi moramo pravočasno odstraniti zaščito, da rastline dobijo svetlobo in zrak. Če jih prepozno odkrijejo, začnejo poganjati prezgodaj.

Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s petnimi podtaknjenci, ki se z lahkoto in hitro primejo. Spomladi in jeseni ga lahko razmnožujemo z deljenjem korenin. Madžarska kraljica Izabela je v zgodovino prinesla sloves rožmarina kot pomlajevalnega sredstva.

NABIRANJE: Liste nabiramo vse leto, uporabljamo jih tudi sveže. Pri sušenju rožmarin ne izgubi svoje arome. Liste nabiramo od aprila do oktobra, poganjke od marca do junija. Poleti narežemo in sušimo poganjke. Zvežemo jih v šopke in obesimo v senco, da se dobro posušijo. Rožmarin kot začimbo dodajamo pečenemu mesu, jagnetini, teletini, perutnini. Brez rožmarina ni dobre marinade k morskim ribam.

UČINKOVINE: eterično olje s kafro, grenčine, saponini, tanini, flavonoidi, triterpenska kislina in triterpenski alkohol, čreslovine.

KAJ ZDRAVI: Nadzemni deli: stiskajo in krčijo tkivo, umirjajo živce, zboljšujejo prebavo, razkužujejo, odpravljajo vetrove in krče v črevesju, povzročajo znojenje, spodbujajo izločanje urina in pretok žolča, blažijo depresije, zboljšujejo krvni obtok, poživljajo živčni sistem in krepijo srce. Eterično olje povečuje dotok krvi v nekatere dele telesa, blaži bolečine, zdravi revmo. Eterično olje priporočajo pri artitičnih stanjih. Kot tonik spodbuja rast in obnavlja barvo las, zato je pogost dodatek šamponom.

Rožmarin izboljšuje prebavo in pretok krvi, zato ga vsebujejo skoraj vse kreme proti revmatizmu. Spodbuja in krepi živčni sistem, širi žile, zato pomaga proti splošni utrujenosti in depresiji ter krvnem obtoku. Je sredstvo prti krčem in ima baktericiden in vitriciden učinek. Pomaga pri motnjah krvnega obtoka, izčrpanosti, nizkem krvnem tlaku, pri slabokrvnosti, srčni nervozi, migreni. Ljudsko zdravilstvo rožmarinu pripisuje, da njegov alkoholni izvleček-tinktura pomaga proti plešavosti ali vsaj izpadanju las in izboljšuje spomin, miselno zbranost, krepi kapilare, izboljšuje venski pretok V prvem primeru ga mažemo, v drugem po kapljicah zaužijemo. Pater Ašič trdi, da poživlja delovanje jeter in žolča, blaži božjast. Učinkovit naj bi bil celo pri cirozi jeter. Rožmarinovo vino krepi srce, če ga pijemo po 2 kozarca na dan. Iztreblja tudi gliste. Z njegovimi listi zdravijo kožne bolezni, migrene, depresije in prhljaj. Prezgodnjo plešavost najbolj preprečuje olje. Zunanje z oljem ali mazilom si pomagamo pri išiasu, bolečinah v mišicah in nevralgiji. pomagam Rožmarin vzpodbuja krvni obtok in živčevje, pomirja in izboljšuje prebavo. Čaj uporabljamo pri psihičnih napetostih, ki se izražajo s prebavnimi motnjami, napenjanjem, glavobolom, potrtostjo.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj pri težavah s prebavo, srčno vodenico, zlatenici: žičko narezanih rožmarinovih listov prelijemo s skodelico vrele vode. Posodo pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Na dan spijemo 3 skodelice čaja. Pomaga priti astmi , tesnobi, živčnosti.
Čaj iz rožmarina izboljšuje prekrvavitev, poživlja delovanje jeter, izločanje žolča, lajša izkašljevanje, čisti dihalne poti, lajša izkašljevanje, zvišuje prenizek krvni tlak, blaži revmatična obolenja, glavobole in izčrpanost. Grgranje lajša bolečine pri vnetem grlu.

Rožmarinov kis: v jabolčni kis potisnemo vejico rožmarina in pustimo nekaj časa, da odda aromo, potem vejico odstranimo. V manjših stekleničkah, ki jih serviramo na mizo, lahko vejico pustimo v kisu za okras, ker se bo količina kisa tako ali tako dovolj hitro porabila.

Rožmarinovo olje: V olivno olje potisnemo vejico rožmarina in jo čez čas odstranimo. V steklenički, ki jo serviramo na mizo, lahko pustimo vejico v olju za okras, ker se bo olje dovolj hitro porabilo. Z oljem se lahko namažemo pri nevralgijah, bolečinah pri protinu in revmi, otrdelih sklepih. Za sprostitev nakapamo nekaj kapelj takega olja v vodo v posodico lučke, pod skodelico prižgemo čajno svečko. Vonj rožmarina sprošča. Vonj oddaja tudi sveža rastlina. s 5 kapljicami eteričnega rožmarinovega oljem, 250 ml vroče vode, 1 žlico jedilne sode bikarbone in lahko razkužimo in odišavimo glavnike.

Molje odganja posušen rožmarin v vrečkah. Če psa okopamo in splaknemo z rožmarinovo raztopino, boste po naravni poti pregnali bolhe.

Rožmarinova sol: v velik mlinček natresemo grobo morsko sol in rožmarinove sveže ali posušene listke (iglice). Sol z rožmarininovimi listi vred zmeljemo in z njo začinjamo jedi in solate.
Kopel pripravimo tako, da zavremo 60 g rožmarinovih listov in jih pustimo, da se namakajo 30 minut. Potem precedimo in dodamo vroči vodi za kopel. Kopel deluje poživljajoče in krepi živčni sistem. Koljemo se 10 minut, nikdar pred spanjem, ker kopel poživlja. Drug recept. 4 žlice rožmarinovih listov zavremo v 1 litru vode, dodamo žlico olivnega olja. Počakamo 20 minut, potem precedimo in oddamo kopeli za celo telo.

Kopel za roke in noge proti revmatizmu: na 1 liter vode stresemo prgišče cvetočih vejic.

Madžarska voda: V 4,5 l žganja narežemo na 2 cm dolge koščke zelišča: rožmarina, sivke in mirte. Zelišča naj bodo dolga cca 30 cm, uporabimo jih toliko, kot jih lahko objamemo z roko. Zelišča namakamo vsaj 2 tedna, potem precedimo. V taki mešanici zelišč lahko namakamo noge, se kopamo.

Kopel proti celulitisu: 5 žlic posušenih listov črnega hrasta, žlica žajblja, žlica rožmarina. Mešanico zavremo v dveh litrih vode in kuhamo 15 minut. Pripravek dodamo vodi za kopanje.

Obkladke polagamo na edeme, zmečkanine, zvine, izpahe.

Mazilo proti bolečinam: na blagem ognju segrejemo 2 žlici olivnega olja, dodamo 2 žlici smrekove smole, 2 žlici čebeljega voska, k temu dodamo še 1 kavno žličko rožmarinove tinkture.

Rožmarinova tinktura: prgišče rožmarinovih listov namočimo v ¼ litra žganja.

Drugo: Rožmarinove vejice polagamo med perilo, v omare obesimo šopke, da se obleka navzame prijeten arome. Odganja molje.

Krompir z rožmarinom: namesto, da bi ga kupili že pripravljenega, si ga lahko enostavno pripravimo sami. Uporabimo mlad droban krompir, ki ga skrbno operemo. V pekač ga naložimo z nekaj neolupljenimi stroki česna, posipamo s poprom v zrnih in potresemo z listi rožmarina. Lahko tudi samo dodamo vejico ali dve, ki jih po kuhi odstranimo ali uporabimo za dekoracijo. Posolimo z morsko soljo in pokapamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici na 250 stopinj Celzija skoraj 2 uri. Če bi radi peko pospešili, krompir z lupino vred najprej pokuhamo v vreli vodi cca 10 minut, potem na nadaljujemo peko v pečici po postopku opisanem zgoraj. Krompir lahko postrežemo s smetanovo omako, majonezo, tatarsko omako itd… Odlično se poda k jedem z žara.

Vino: drobno nasekljamo 2 žlički svežega rožmarina in jih stresemo v steklenico. Prelijemo z 1 litrom belega vina. Steklenico zapremo in počakamo 1 teden , precedimo skozi krpo. Pijemo zjutraj in zvečer po kozarček kot liker. Vino krepi srce, pomaga proti izčrpanosti, neplodnosti, belemu toku, omotici, napenjanju, čisti kri, deluje zoper zastajanje vode v telesu. V tem primeru pijemo vino 3x na dan na tešče in pred kosilom in večerjo.

Kozmetika: Rožmarinovo olje je sestavni del krem in parfumov, kopalnih soli.

Opozorilo: Nosečnice naj se rožmarina izogibajo, ker spodbuja delovanje spolnih želez in organov. Rožmarinov čaj, olje ali vino lahko izzove popadke, zato ga nosečnicam odsvetujejo. Preveliki in premočni odmerki lahko izzovejo tudi pri drugih vnetje črevesja, ledvic in krče. Rožmarin ni primeren za otroke.

Vir: Maurice Message: Zelišča za zdravje
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vrašanj o zeliščih; Založba Narava, 2009
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010