KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

VIRI MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDEH TER NJIHOVE ZNAČILNOSTI

Kalcij
Vloga: rast, ohranjanje zdravih zob in kosti,; delovanje živčevja; strjevanje krvi, krčenje mišic, pomaga prenavljati železo.
Viri: ribe(sardelice, girice, ki jih uživamo s kostmi), soja, mlečni izdelki, mandlji, sezamova semena, sončnična semena, vodna kreša, žitarice. Vitamin D olajša presnovo kalcija.
Znaki za premalo kalcija: rahitis, mehčanje kosti, osteoporoza.

Krom (element v sledeh)
Vloga: delovanje skeletnih mišic, shranjevanje in presnavljanje sladkorjev in maščob.
Viri: nerafinirani polnozrnati žitni izdelki, ribe in lupinarji ( školjke, polži, raki), pivski kvas, govedina.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči potrtost, zmedenost, razdraženost: pretirane količine kroma so lahko strupene.

Kobalt (element v sledeh)
Vloga: sestavni del vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost
Viri: meso, jetra, levice, lupinarji, listnata zelenjava
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje kobalta povzroča pomanjkanje vitamina B12 (slabokrvnost), težave s črevesjem, oslabelost mišic.

Baker (element v sledeh)
Vloga: tvorba rdečih krvničk, rast kosti, absorbiraje železa, pigmentacija las in kože.
Viri: lupinarji, oreščki, ledvice, stročnice, pivski kvas, voda iz bakrenih pip.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči slabokrvnost in majhno število belih krvnih telesc. OPOZORILO: Prevelika količina je lahko strupena.

Flour (element v sledeh)
Vloga: krepi zobe in kosti
Viri: flourirana voda iz pip, zobne paste, ribe, ki jih jemo s kostmi vred, meso, čaj in žitarice.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči razpadanje zob, osteoporozo, Pretirane količine povzročijo lisaste ali brezbarvne zobe, povečano gostoto v hrbtenici, rokah, nogah in poapnelost vezi in kit.

Jod (element v sledeh)
Vloga: tvorba hormonov v žlezi ščitnici, ki nadzirajo presnovo. Pospešuje rast, poveča ravne energije, poveča umsko pozornost.
Viri: jodirana sol, irski mah, haloga ( rjava morska alga), morski sadeži, sadje in zelenjava, ki raste na tleh, bogati z jodom.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje povzroči golšavost, povečanje telesne teže, pomanjkanje energije. Pretirani odmerki povzročijo bolezni ščitnice.

Železo
Vloga: tvorba hemoglobina, prenašanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida v telesnih tkivih, tvorba mioglobina ( rdečega barvila v mišicah)
Viri: rdeče meso, jetra, ledvica, ostrige, haloga, stročnice, suho sadje, oreščki, oves.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči slabokrvnost

Magnezij
Vloga: zdravi zobje in kosti, delovanje živcev, mišic in presnovnih encimov.
Viri: polnozrnate žitarice in izdelki iz njih, jajca, meso, oreščki, stročnice, semena.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči mišične krče, tresenje, tik, izgubo teka, slabost, nespečnost, nepravilno bitje srca.

Mangan (element v sledeh)
Vloga: delovanje živcev, mišic in mnogih encimov, močne kosti.
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči deformacije kosti in ovira rast telesa.

Molibden (element v sledeh)
Vloga: presnova železa, moška spolna funkcija, preprečevanje kariesa
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra
Znaki, če ga je premalo ali preveč: previsoki odmerki preprečijo telesu, da bi uporabilo baker.

Fosfor
Vloga: pretvorba in shranjevanje energije, zdrave kosti, delovanje mišic, živcev in nekaterih encimov, absorbiranje določenih vrst hrane,
Viri: meso, perutnina, ribe, lupinarji, oreščki, semena, stročnice, mlečni izdelki, jajca.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči bolečine v kosteh, okorele sklepe, nepravilnosti v delovanju osrednjega živčnega sistema, oslabelost. Pretirani odmerki slabo vplivajo na absorbcijo železa, kalcija, magnezija in cinka.

Kalij
Vloga: Vzdržuje ravnovesje tekočin in Ph ( kislosti in bazičnosti v telesu), odstranjuje odpadke iz telesa, pomaga pri pošiljanju kisika možganom, vpliva na delovanje živcev in mišic.
Viri: sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki, suhe slive, mleko.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje lahko povzroči,oslabelost mišic in paralizo, nizek krvni tlak, žejo, izgubo teka, občutljivost na hrup. Pretirane količine poslabšajo nekatere srčne bolezni.

Selen (element v sledeh)
Vloga: delovanje rdečih in belih krvnih telesc, skupaj z vitaminom E deluje kot antioksidant, razstruplja kovine, vključno s kadmijem, ščiti pred nekaterimi vrstami raka, preprečuje prhljaj in nekatere kožne bolezni, omogoča zdravo delovanje jeter.
Viri: česen, čebula, neoluščena pšenica in izdelki iz nje, ribe in lupinarji, rdeče meso, piščančje meso, brokoli, pivski kvas, brazilski oreščki.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči prezgodnje staranje, srčno-žilna obolenja, astmo in vpliva na nastanek raka. Pretirani odmerki povzročijo nevrološke težave.

Natrij
Vloga: Skupaj s kalijem vzdržujeta ravnovesje tekočin , zlasti vode , nadzirate Ph v telesu, delovanje živcev in mišic.
Viri: navadna sol, pecilni prašek, ribe in prekajeno meso, haloga, rdeča pesa, kokos, fige.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči vročinsko kap, dehidracijo, nizek krvni tlak, slabo prebavo. Pretirani odmerki pa visok krvni tlak, težave s srcem in edeme (zastajanje tekočine)

Žveplo (element v sledeh)
Vloga: sinteza beljakovin, vpliva na zdravje, kože, las in nohtov, pomaga v boju proti bakterijskim okužbam.
Viri: meso, ribe, mlečni izdelki, jajca, stročnice, zelje.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči neplodnost, povečanje žleze prostate, mozolj in kožne bolezni, počasno celjenje ran, počasen telesni, umski in spolni razvoj. Pretirani odmerki lahko povzročijo drisko, slabost, omotičnost, dehidracijo.

Dnevno priporočena hrana, da bomo zaužili čim več potrebnih vitaminov in mineralov :
polnozrnati izdelki- kruh , žitarice
oreščki in stročnice
avokado
listnata zelenjavamorska hrana

glej še izdelek vemma http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/vemma-trenutno-najmocnejsi-oksidant-na.html in http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/kje-lahko-narocim-napitek-vemma.html

BEZEG, ČRNI (Sambucus nigra L.)

DRUŽINA: KOVAČNIKOVCI
Druga imena: beza, bažovina, bezdjina, bezl, bezovec, zobovec, zovina
Značaj cvetovi in jagode: grenak, suh, hladen, mlace sladek; lubje: broče, grenko, suho.

Uporabni deli: cvetovi, zrele jagode, listi kot insekticid.

ZNAČILNOSTI: Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. Cveti junija in julija. Cvetovi so rumenkasto beli, v ploščatih pakobulih. Plodovi so črno vijolične jagode, ki vsebujejo rdeč sok. Cvetovi močno dišijo, listi pa so grenki.

Junija in julija nabiramo cvetove in liste, septembra in oktobra pa jagode.

UČINKOVINE: Kalijev nitrat, eterična olja, glikozidi, flavonoidi, tanini, saharoza, učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi. Vitaminov ima še enkrat več kot na isto količino jabolko. 100 g jagod vsebuje preko 800 mg rudnin. Glikozid sambunigrin, iz katerega pri razgradnji nastane manjša količina cianovodikove kisline. Ta glikozid se med zorenjem in toplotno obdelavo razgradi v neškodljive sestavine. Jagode pred uporabo prevremo oz. segrejemo do vrelišča i uporabimo z vodo, v kateri smo jih kuhali, vred. Zelene jagode vedno odstranimo s kobulov.

KAJ ZDRAVI: V zdravilne namene uporabljamo bezgove jagode in cvetove, redkeje skorjo in korenino. Od korenine je uporabna samo srednja zelena plast. Jagode so bogate s C vitaminom, kalijem in sadnimi kislinami. Cvetovi vsebujejo eterična olja, glikozide, flavonoide, tanine, rastlinsko sluz. Flavonoidi imajo antibiotičen in diuretičen učinek. Pomaga pri sladkorni bolezni (čaj iz listov), čisti kri, poparek iz cvetja pospešuje potenje, je diuretik, zdravi prehladna obolenja dihal, lajša glavobole. Blaži katar, kašelj, astmo, gripo, bronhitis, začetno pljučnico, oslovski kašelj, ošpice, škrlatinko, putiko, išias, revmo. Pomaga pri zdravljenju modric, zvinov in ozeblin. Mazilo naj bi bilo učinkovito celo pri zdravljenju tumorjev. Bolgarski znanstveniki (1999) so ugotovili, da bezgovi pripravki delujejo na virus herpesa, ki povzroča herpes na ustnicah in na virusa gripe tipa A in B, zadnje raziskave pa dopolnjujejo, da vplivajo na vse tipe gripe. Če ga vzamemo na začetku okužbe, močno skrajša čas bolezni. Blaži torej vse simptome gripe, vročino, zamašen nos, sinuse, zmanjša sluzi pri senenem nahodu, sinusitisu in vnetju srednjega ušesa.

Korenine pomagajo uničevati mrčes kot so uši. Jagode odvajajo vodo iz telesa, večajo apetiti, zavirajo razvoj mikroorganizov.

PRIPRAVA IN UPORABA
V zdravilne namene lahko uporabljamo liste, lubje kot odvajalo in bljuvalo ter diuretik, cvetove in plodove.

Čaj iz bezgovega cvetja proti prehladu: cvetje prelijemo s kropom (z eno skodelico eno žlico suhega cvetja), pustimo 15 minut, precedimo, dodamo sok bezgovih jagod in med. Proti hripavosti, kašlju, nahodu, katarju v žrelu in sapniku. Pomaga tudi pri bolečinah v ušesu in trganju v glavi.

Čaj iz bezgovih cvetov je preizkušeno domače zdravilo proti vročini, kar je posledica potenja. Kura z bezgovim čajem zmanjšuje oziroma odpravlja edeme in kamne v sečnem mehurju. Traja 4 tedne, pijemo po 4 skodelice na dan.

Čaj iz cvetov čisti kri. Preprečuje neprijeten zadah telesa. Čaj iz listov bezga in oreha pomaga pri nespečnosti. Čaj iz listja in lubja pomaga pri zaprtju in uhajanju vode.

Ohaljen poparek iz cvetov uporabljajo za spiranje vnetih ali ranjenih oči.

Bezgovo vino iz zrelih plodov: enako količino vode in jagod kuhamo pol ure. Zmes spasiramo oz. pretlačimo skozi sito, dodamo sladkor ali med in ½ litra lahkega rdečega vina.

Bezgove jagode naberemo, posušimo na papirju ali dokončno v pečici. Žvečimo trikrat na dan po 10 jagod za ohranjanje zdravega črevesja. Sok iz jagod uporabljamo pri gripi in prehladih. Tudi jagode kot cvetovi znižujejo vročino, raztapljajo sluz in krepijo imunski sistem.

Medeno bezgovo vino: 5 l vode, 2 litra bezgovih jagod, 1, 5 kg medu ali sladkorja in košček kvasa. ( 1 žličko). Zrel jagode oberemo s pecljev in jih s 3 litri vode segrejemo do vrelišča. Odstavimo in pustimo, da se nekoliko ohladi. V mlačno tekočino vmešamo med. Prelijemo v veliko stekleno posodo, dodamo vzhajan kvas ( kvas, žlička sladkorja, mlačna voda) in narahlo pokrijemo ter pustimo 4-5 dni. Nato pretočimo v vrelno posodo, namestimo vrelno cev in pustimo še 3-4 tedne. Če želimo močnejši bezgov okus, jagode pustimo v posodi, drugače pa jih že pred namestitvijo vrelne cevi odstranimo tako, da tekočino pretočimo. Vino po končanem vrenju ločimo od usedline, pretočimo v steklenice in uživamo po požirkih.

Bezgov sirup: Zrele jagode zmečkamo in iz njih skozi krpo stisnemo sok. Lahko pa uporabimo električni sokovnik. Na pol litra dodamo 1/2 kg sladkorja ali medu, sok, dveh limon in mešamo toliko asa, da se med stopi. Nalijemo v manjše steklenice in shranimo na hladnem ali hladilniku. Sirup pijemo razredčen z vodo ali pa ga dodajamo jedem.

Sok iz bezgovih jagod: 3 kg bezgovih jagod potrgajte s pecljev , operite, mokre stisnite v sokovniku. Sok kuhajte eno uro in sladkajte s 1/2 kg sladkorja, medom ali hruškovim sirupom. Sok prelijte v čiste steklenice in shranite na temnem mestu. Po potrebi vzemite nekajkrat na dan po eno žlico. Podobno pripravimo sirup iz svežega bezgovega cvetja.

Sok iz bezgovih cvetov so za beljenje kože in odpravljanje sončnih peg še zlasti cenile ženske v 18. stol.

Kopel: v kopel nasujemo cvetove ali pa dodamo bezgov čaj. Pomaga pri mastni in nečisti koži. Druga varianta je, da laneno vrečko napolnimo z dvema prgiščema svežih
cvetov in jo potopimo v vodo. V tej vodi se kopamo 10 minut.

Krema: Krema blagodejno vpliva na opečeno kožo, oriporočao jo tudi za mazanje razpokanih rok in ozeblin.

Bezgov kis: prgišče bezgovega cvetja namakamo 2 tedna v dveh skodelicah belega vinskega kisa, kis precedite v steklenice in pijte po kozarec na dan. Bel vinski kis lahko zamenjamo z jabolčnim kisom. Bezgov kis lajša bolečine pri protinu. Drug recept za pripravo bezgovega in drugih sadnih kisov: 2-3 kg povsem zrelih bezgovih jagod damo v večjo posodo in jih zmečkamo ter prelijemo s 5 litri vode, v kateri smo raztopili 1 kg sladkorja. V tekočino vmešamo kozarec vode, v katerem smo raztopili košček kvasa. Če nismo sigurni, da so vse jagode zrele, jih prelijemo z vročo vodo. Pustimo sati 5 dni, potem tekočino odlijemo in se ravnamo po splošnih receptih za kise. Kis lahko pripravimo tako tudi iz suhega sadja. (suhe slive, smokve, dateljni,marelice, rozine. ",5 kg suhega sadja namočimo v3 litre vode čez noč , naslednji dan sadje brez tekočine zmeljemo, zmes dodamo nazaj v tekočino in prilijemo še 2 litra vode.Dodamo kvas,, pokrijemo, pustimo vreti nekaj dni. Tekočino odlijemo in delamo z njo po splošnem receptu za kis.

Marmelada: 2 kg jagod pretlačimo in kuhamo z nekoliko vode. Dodamo ½ kg sladkorja. Ko izpari tekočina, z marmelado napolnimo kozarce.

Ocvrto bezgovo cvetje: pripravimo testo kot za palačinke, ali samo stepemo jajce, rahlo osolimo in vanj pomakamo bezgovo cvetje. Na hitro ocvremo na vročem olju.

Koruzni kruh z bezgovimi cvetovi:

V dveh žlicah toplega mleka raztopimo 30 g kvasa, dodamo žličko medu in žličko moke. 3 dl mleka zavremo z njim poparimo 300 g koruzne moke, ki ji potem dodamo 700 g bele moke. Solimo, dodamo kvasec in 3 dl tople vode, da zamesimo srednje trdo testo. Pokrito vzhajajmo 90 minut. Vzhajanemu testu dodamo 150 g svežih bezgovih cvetov in znova premesimo. Damo v oglat pekač, na peki papir, tako da testo sega do 3/4 pekača. Vzhajamo še 1 uro. Testo poškropimo z vodo in damov ogreto pečico na 210 stopinj. Ko kruh porumeni, znižamo temperaturo za 30 stopinj. Pečemo 45 minut.

Bezgovo drevo so povezovali s čarovnicami, češ, da v njih prebiva duh čarovnic, zato se jih niso upali posekati. Črni bezeg so v srednjem veku uporabljali za medicino in čarovnije, od tod je dobil bezeg ime Frau Holle (Hulda), ki ga povezuje z boginjo smrti. Rečejo mu tudi hudičev les, po bibliji naj bi se Juda obesil na vejo črnega bezga.

Mlada stebla, ki so jim odstranili strupen stržen, so uporabljali za izdelavo piščali.

Opozorilo:
Novejša spoznanja svetujejo previdno uporabo v zmernih količinah s prekinitvami. Pri pravilni uporabi cvetov ne poznamo nobenih stranskih učinkov. Bolniki s slabim srcem morajo biti previdni pri potilnih kurah. Surov bezeg (jagode) je nekoliko strupen, zato ne jejmo nikoli surovih jagod. Za pripravo sokov in marmelad nabiramo le zrele plodove, ki jim odstranimo peclje. Strup se pri toplotni obdelavi porazgubi. Nosečnice in doječe matere naj se izogibajo uporabi črnega bezga.

Večja količina lubja ali korenin povzroča bruhanje, hude driske in vnetje črevesne sluznice, lahko pa tudi vnetje ledvic. Med nosečnostjo in dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljamo. Čezmerna uporab lahko povzroči izgubo kalija. Kljub v sledeh prisotnosti cianogenih glikozidov v bezgu, ni podatkov o škodljivih stranskih učinkih.


David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
dr.Katja Galle-Toplak: Zdravilna zelišča na Slovenskem
Naravna zdravila, MK; 2007
Dario Cortese: Naravni kis
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, Kmečki glas, 2013

PAST ZA KOMARJE

Potrebujemo:

- 20 cl vode

- 50 g rjavega sladkorja

- 1 g svežega kvasa

- prazno plastenko (1,5 ali 2 litra)  

Postopek:

1. Odrežemo vrh plastenke.

2. Segrejemo vodo in v njej raztopimo rjav sladkor. Ko se ohladi, raztopino zlijemo v plastenko.

3. Povrhupotresemo zdrobljen kvas. Mešati ni potrebno.

4. Plastenko ovijemo s črnim papirjem ali folijo (ostanek vreče za odpadke)

5. Plastenko postavimo v kot prostora, terase, vrta...

Čez nekaj dni odstranimo ovoj s plastenke...

Komarje pritegne plin, ki se sprošča ob fermentaciji sladkorja. Past je učinkovita tudi proti tigrastim komarjem.

KIS IZ KOMBU ČAJ

Kombu čaj ima več imen: kombuša, kombuča, Mandžurski čaj, Mo-gu , Fungus japonikus, Volška meduza, Čajni kvas, Tea beer, Olinka itd. Kombu čaj nastane s sočasno alkoholno in ocetno kislinsko fermentacijo. Je poživljajoč in čistilni napitek za telo. Kadar fermenetira dalj časa, se spremni v lis. Tak kis koristi jetrom, spodbuja delovanje ledvic, razstruplja tako kot kombu čaj in veže nase strupene snovi, znižuje holesterol v krvi, uravnava presnovo, pomlajuje.

Priprava kombu čaja: Potrebujemo kulturo, ki je podobna kisovi matici, klobuk, ki plava na vrhu tekočine. Pri nas sicer ni naprodaj, je pa dovolj razširjena, da lahko pridemo do nje, saj se hitro razmnožuje. Kdor pripravlja kombu čaj, ima vedno na pretek te kulture. Kombu čaj pripravimo tako, da na liter vode vzamemo 6-8 dag sladkorja ali svetlega medu in žlico črnega ali zelenega čaja. Za rast kombuče pa lahko uporabimo: sladek črni čaj, ruski čaj, lahko uporabimo tudi mešanico črnega in zelenega čaja, čaj brez kofeina, čaj borovničevja, šipkovih jagod, kamilic, leskovega listja, mešanico sadnih čajev, raztopino rjavega in belega sladkorja, raztopino glukoze in celo med. Najboljšo kakovost izdelka da črni čaj, zato se tudi največ uporablja. V čajnicah prodajajo črni čaj z imenom pu-erh. Ne uporabljamo pa močnih aromatičnih zelišč kot so: žajbelj, materina dušica, meta, pelin, tavžentroža, rman.... Najboljši je torej kitajski čaj pu-erh, ki ima že sam zdravilne lastnosti, predvsem za ožilje, zniževanju holesterola in telesne teže. Čaj damo v manjšo količino vrele vode in pustimo 15 minut, nato tekočino dolijemo v velik steklen kozarec in na čaj še enkrat prilijemo vodo. Tudi to po 15 minutah prelijemo v kozarec. V mlačnem čaju raztopimo sladkor ali med, dolijemo vodo, daje kozarec poln in na vrh čaja položimo kulturo. Kozarec zavežemo s krpo in pustimo pri sobni temperaturi. Po tednu dni fermentacije je kombu čaj pijača, ki skoraj ni sladka, osvežilna, podobna razredčenemu moštu ali šabesi. Čaj je nared za uživanje. Za kis ga pustimo stati še 3-4 tedne. Potem vzamemo kulturo iz tekočine, kise precedimo, natočimo v steklenice in zapremo. Shranimo na hladnem. Če novonastala kultura v kisu potone je še vedno dober za uživanje. Znak, da se je kis začel razkrajati, je njegov okus po gnilem.

Po končani fermentaciji dobimo napitek, ki je rastlinski substrat za katerega je značilna nizka vsebnost proteinov in maščob in vsebuje: Manj kot 1% etanola. Končni pH pijače je okrog 4,8. pH pijače zelo hitro pade na 3,0 in pri nadaljnji inkubaciji celo na 2,5. Sicer pa je napitek sestavljen iz: ocetne kisline, glukonske kisline, laktonske kisline, etanola, glukoze, fruktoze, saharoze, proteinov, vitaminov (B1, B2 ,B3 , B5 B6 , B12 , B15 ,biotin, vitamin C ), folne kisline ogljikovega dioksida, kofeina, esencialnih aminokislin (lizin, metionin, fenilalanin, treonin, valin), antibiotikov, encimov, mineralov....

Še drug način priprave kombu čaja. Najbolj preprosta navodila za domačo pripravo čaja za dve osebi lahko opišemo na naslednji način. a) Najprej moramo dobiti kombučo. b) Ko imamo kombučo lahko začnemo pripravljati čaj. 5 minut vremo tri litre destilirane ali filtrirane vode, s tem se izognemo morebitnim kontaminacijam, v emajlirani ali stekleni posodi. c) Dodamo štiri vrečke črnega čaja, pokrijemo posodo in pustimo stati do 20 minut. Dodamo 15g sladkorja na liter čaja in ga raztopimo v še vročem čaju. Čaj ohladimo na sobno temperaturo. d) Čaj prelijemo v 3 ali 4 litersko posodo. Uporabimo lahko stekleno posodo z razširjenim zgornjim delom. Lahko bi uporabljali tudi plastične posode, vendar se na plastiki lahko nahajajo različni mikroorganizmi. Posoda, ki jo uporabljamo pa mora biti široka, da lahko gobo po potrebi jemljemo ven ali jo dajemo noter. e) Na čaj položimo kombučo, ki potem lebdi na površini čaja. Če potone čaj dosladkamo in če še vedno tone, jo podpremo z lesenimi palčkami. f) Posoda mora biti prekrita s čisto krpo, ki se dobro oprijema posode in skoznjo ne more prah. Krpo pritrdimo na posodo z elastično gumico. Dobro je, da je premer posode čim večji, da je stik čaja s kisikom čim boljši in zato kombuča bolje dela. Najbolje je, da je posoda pri fermentaciji kombuče steklen kozarec oz. posoda, ker je prosojen lahko vidimo spreminjanje barve in morebitne spremembe v strukturi substrata. Kozarec mora biti pred uporabo očiščen in po možnosti tudi steriliziran, saj lahko že z umazanim kozarcem doprinesemo k napakam ali celo nepravilnemu poteku bioprocesa. Preprečiti moramo, da bi kombuča prišla v stik s kovinami, zato ne smemo uporabljati kovinskih pripomočkov, prav tako pa ne smemo nositi prstanov, ko prihajamo v stik s kombučo. Kombuča ima rada toploto. Sobna temperatura 12 stopnij Celzija je dovolj za rast kombučine kulture. Najboljše pa raste pri 24 do 25 stopinjah Celzija. g) Posodo nato postavimo na mirno, temno mesto. h) Ničesar ne dodajamo ali ne odvzemamo, temveč pustimo, da bioproces prosto teče. i) Čez en teden (5 do 10 dni) vzamemo kombučo iz čaja, jo damo na krožnik in odstranimo novo nastalo kombučo od primarne, ki smo jo dali v čaj na začetku. Nova kombuča je lahko ravno tako velika kot primarna.Obe lahko uporabimo naprej za novo šaržo. Ponavadi pa primarno uporabimo naprej, novo nastalo pa shranimo skupaj z eno skodelico čaja za prijatelje. Čaj nato prelijemo v steklen ali plastičen vrč in ga hranimo na hladnem. Vrč pokrijemo z nepredušnim zamaškom. Če poteka fermentacija dlje kot en teden lahko postane čaj močnejši -šibek kis-, ki ga lahko pred pitjem razredčimo z vodo. Lahko ga shranimo tudi v zamrzovalniku, vendar pa je najbolj učinkovit in zdravilen prav sveže pripravljeni čaj.

Uporaba kombuče v prehrani: Kombuča se največ uporablja kot čaj ali kis. Ponavadi čaj uživamo kot pijačo, vendar pa z njim ne smemo pretiravati. Pijemo ga ponavadi 3x dnevno. Začeti moramo z manjšo količino in jo postopoma zviševati na 150ml, če se pojavijo kakšne težave, moramo terapijo takoj prekiniti. Zjutraj ga uživamo na tešče, nato pa še dvakrat po jedi. Čaj uživamo vsaj 3 - 6 mesecev, da se v celoti lahko izrazi njegovo zdravilno učinkovanje. Predvsem v tujini so znani še drugi proizvodi, ki jih lahko naročimo preko interneta. Kombučo lahko uživamo kot kapsule ali šumeče tablete, dodatek h kosmičem in ostalim žitaricam. Uporaba kombuče v alternativni medicini Kombuča čaj uživamo predvsem zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Ima močno antioksidativno in antitoksično moč in ga lahko uporabljamo za blažitev številnih težav. Akne: Kombuča čaj pomaga telesu pri razstrupljanju in izločanju škodljivih snovi. Uporabimo pa ga lahko tudi kot tonik za čiščenje obraza ali pa si ga dodamo v kopel. Težave s prebavo: Kombinacija kisline in encimov v kombuči pomaga pri prebavnih procesih, uravnava želodčni pH in pozitivno deluje na črevesno floro. Predmenstrualni sidrom (PMS): Kombuča zmanjšuje nivo estrogena, saj vsebuje veliko vitaminov B kompleksa. Glukoronsko kislino sintetizirajo jetra in je močan detoksifikant. Poznano je, da lahko razgradi toksine kot so herbicidi in pesticidi, ureonsko kislino in holesterol, ki se izločijo preko urina. Ocetna kislina, ki je v čaju, je znana kot inhibitor rasti Salmonelle. Vitamini B kompleksa, kot so tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, pirodoksin in biotin so pomembni pri preprečevanju težav povezanih s srcem, pri povečanem stresu in pomagajo pri depresijah.

Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na: Srce - zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi. Zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja za kozmetično sredstvo.
Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oz. vrača vitko linijo. Pospešuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in želodčnih vnetjih, želodčni kislini in trdovratnem zaprtju. Ugodno deluje pri obolenjih jeter in žolčnega mehurja. Pitje tega čaja se priporoča zlasti pozimi, ko je manj vitaminske hrane oz. zelenjave.
Zunanje se obnese ta čaj za izmivanje ran, tvorov in prask, kadar je čaj močno kisel. Kisel kombušin čaj čisti celo kovine: cink, srebro. Par kapljic tega čaja izčisti kalno vino v steklenici v par urah. Kombuša čisti telo, odstranja iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez.

Razstrupljanje, pravilno delovanje prebavnega trakta in uravnotežen pH so ključni faktorji, ki preprečujejo bolezni in skrbijo za kvaliteto življenja. Kombuča vpliva na vse te bioparametre in tako pripomore k našemu dobremu počutju in zdravju bolezni.

Nezaželeni učinki kambuče. Neprimerna je za: posameznike s Candido albicanc, posameznike, ki so preobčutljivi na glive oz.gobe, sladkorne bolnike, ki se nagibljejo k acidozi- znižanje pH pod 7,4 v krvi. Med uživanjem čaja kombuče je za naštete skupine ljudi in tiste, ki jemljejo več različnih vrst zdravil priporočljivo občasno opraviti kontrolo jetrnih encimov.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
http://forum.klub-srecnih.si/viewtopic.php?t=331&sid=2290cf455aaef95308dc04b911c9e6dc
slika http://www.kombu.de/slovenia.htm

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

HUJŠANJE

Pri hujšanju nam lahko pomaga plahtica. V liter vode damo pest zeli, pustimo stati, precedimo, pijemo 3 x na dan med obroki po 1 kozarec.

Bučno meso je nizkokalorično.

Beluši.

Kumarice.

Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1.2 kg grozdja, 14 dni.

Limona z mlačno vodo vsako jutro.

Paradižnik. 100 g paradižnika ima 19 kalorij.

Kvas. Po jedi pojemo za velikost lešnika ali oreha svežega kvasa.

Jabolčni kis. 1-2 žlički zmešamo z vodo. pijemo 3x na dan.

Glog. Glogov zavretek preprečuje zamaščenost.

REGRAT (Taraxacum officinale)

Druga imena: farška plata, jajčar, rmena reva, smolika, otavčič, rmeni regrat, mleček, mlečec, vegrad, vigrad, pljuščanec, žoltenica, žoltena, žentenje, želtelnica, števnica.

Družina: radičevke/košarice

Značaj: mrzel, grenak, sladek

Učinkovine: eterično olje, različne grenčine, saponini, čreslovine, inulin, holin, vitamin C, železo, karotin. Železa ima celo več kot špinača.
Zdravilni učinki: pospeševanje delovanja žlez, vse od želez v želodcu, slinavke in trebušne slinavke do jeter in žolčnika. Zaradi inulina je učinkovit tudi pri sladkorni bolezni. Je diuretik, ki je posebej učinkovit takrat, kadar zastajanje vode v telesu povzročajo motnje delovanja srca. K sebi spravi utrujena jetra, čisti kri, učinkuje na limfo in pomaga pri razstrupljanju. V sebi ima magnezij in kalcij in je zato koristen za kosti. Prav tako je pomembno, a vsebuje veliko kalija, ker se kalij izpira z izločanjem vode, regrat pa ohranja raven kalija v telesu, ne glede na to, da je diuretik. Izloča sečno kislino iz telesa, zato pomaga pri revmi in artritisu. Čisti kri, iz nje izloča strupe, krepi jetra. Z njim zdravijo ture in razjede.

Ne glede na razširjenost regrata, ta ni avtohtona rastlina, ampak je njeno seme zaneslo k nam iz Azije. Najprej so njegov bel mleček iz stebla uporabljali za zdravljenje oči.

V kulinarične namene so ga prvi baje uporabljali Italijani v 17. stoletju , kmalu pa se je njegova uporaba razširila po celi Evropi. V Nemčiji jedo celo na tanko narezane korenine kar na maslu na kruhu. Iz korenine se je pripravljal kavni nadomestek, iz popkov nadevi za palačinke, vloženi v kisu so nadomestek za kapre, listi pa so odlični v solatah in juhah s krompirjem, čebulo ter repo.

Čaj: Regratov čaj pospešuje izločanje urina, čisti kri, je koristen proti zaprtju, krepi želodec, izboljša splošno počutje človeka. Spomladanska čistilna kura traja od 4-6 tednov. V tem času pijemo 2x dnevno skodelico čaja. Po tej kuri se dobro počutijo revmatiki. Pri nagnjenosti k žolčnim kamnov priporočajo ponovitev kure še v jeseni. Z regratovim čajem je možno odplakniti ledvične kamne. Priporočajo ga pri obolelih jetrih, vranici, nespečnosti. Čaj lahko pripravljamo iz posušenih listov, cvetov, drobno narezane posušene korenine. Na skodelico zavrete vode dodamo 1-2 čajni žlički te mešanice. Čaj pustimo mirovati 10 minut. Potem odcedimo .Vsakodnevna žlica regratovega soka iz listov preprečuje poapnenje žil in staranje.
Za čaj proti revmatizmu lahko uporabimo 1-2 žlički narezanih regratovih listov, ki jih lahko uživamo kot čaj ali spasiran sok. Prelijemo s kozarcem vode in pustimo, da zavre, Pustimo stati 5- 10 minut. Pijemo pred vsemi glavnimi obroki. Za sok lahko uporabimo tudi regratove cvetove. Sok uživamo samo po žličkah, Kura s čajem ali sokom se priporoča 5- 6 tednov.

Maria Treben v svoji knjigi Zdravje iz božje lekarne priporoča pri kroničnim vnetju jeter in sladkornim bolnikom, naj vsak dan pojedo 5-6 pecljev regrata. Trgamo cvetoča stebla, jih operemo, odstranimo cvet, peclje pa počasi žvečimo. Po okusu so podobni endiviji, na začetku pa malo grenki. Odpravljajo srbenje kože, lišaje, izpuščaje, izboljšajo želodčne sokove. Uspešni so tudi proti zlatenici in kroničnih obolenjih vranice. Kura naj traja 14 dni do največ 4 tedne.

Njen je tudi recept za sirup iz regratovih cvetov 2 zvrhani prgišči regratovih cvetov namočimo v neme litru vode, segrejemo do vrenja. Pustimo, da voda vzkipi, odstavimo lonec in pustimo stati čez noč. Naslednji dan zlijemo v cedilo da se odcedi in stisnemo cvetove. V sok zmešamo 1 kg sladkorja, i 1/2 limone zrezane na kose, če je bila neškropljena, ne rabimo lupiti, v nasprotnem primeru pa. Odkrit lonec postavimo nazaj na štedilnik na najmanjšo temperaturo, a da tekočina izhlapeva. Masa naj se ohladi 1-2 krat, da dobimo primerno gostoto sirupa. Če je pregost bo kristaliziral, če pa je preredek pa se lahko skisa.

Regratovo vino: Sestavine: 2 dcl hladen vode, regratovi cvetovi, 15 ml ali 1 žlica zdrobljene korenine ingverja, nasekljana lupina ene pomaranče (neškropljene), nasekljana lupina ene limone (neškropljene), 700 g rjavega sladkorja., sok ene limone, 5 ml ali 1 mala žlička vinskih kvasovk. Postopek: Vodo zavremo in pustimo, da se ohladi. regratove cvetove potrgamo s stebel jih stresemo v veliko skledo. Prelijemo jih z vodo in pustimo stati en dan. Občasno premešamo. Mešanico prelijemo v lonec, skledo splaknemo. Dodamo pravi ingver, pomarančno in limonino lupino ter kuhamo 20 minut. Mešanico precedimo nazaj v skledo, dodamo sladkor in limonin sok in pustimo, da se malo ohladi. Z malo tekočine zmešamo kvas in vmešamo v cvetje. Skledo pokrijemo s krpo in pustimo na toplem, da vsebina zavre. Po dveh dneh jo prelijemo v sodček in ga zamašimo s kosmom vate, da lahko vre. Ko plin ne izhaja več, lahko nepredušno zapremo, začepimo. Po dveh mesecih, ko se gošča usede, pretočimo bistro tekočino v čiste suhe steklenice in jih zamašimo. Vino pijemo šele po 6 mesecih.

OPOZORILO: Regratova korenina in steblo vsebujeta taraxacin, ki v preveliki količini povzroča motnje delovanja srca in drisko, zato je priporočljiva zmerna dnevna uporaba čaja.

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Anica Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Marija Treben: Zdravje iz božje lekarne

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.