PARADIŽNIK (Solanum lycopersicum ali Lycopersicum esculentum)

Družina:razhudnikovke,
Učinkovine:Obstajajo razne vrste paradižnika, katere se med seboj razlikujejo bolj po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih . Paradižnik vsebuje mnogo vode in relativno male količine suhih koristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4% ogljikovih hidratov. Paradižnik vsebuje veliko vitamina A, E in C. Cenjen je v prehrani zaradi svojega posebnega prijetnega okusa in daje hrani prijeten vonj in barvo. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopin, njegova lastnost je da se z dviganjem temperature intenzivnost rdeče barve povečuje. Vsebuje tudi določene organske kisline, katere ugodno delujejo na delovanje naših notranjih organov.
Zdravilne lastnosti: O paradižniku se je pisalo že marsikaj od tega, da so pred leti zatrjevali, da povzroča raka, danes pa, da deluje proti raku. Paradižnik je strupena rastlina, ki vsebuje solanin, užitni so samo zreli plodovi. Plodovi delujejo kot antioksidant, razstruplja, izboljšuje kri, vpliva na prožnejše ožilje, znižuje krvni tlak, preprečuje poapnitev žil, spodbuja presnovo in prebavo, pospešuje prebavo maščob, ohranja zdrava jetra, čisti sečne poti, krepi sluznice in vezno tkivo, izboljšuje vid, dviga splošno telesno odpornost. Paradižnik osvežuje, ugasi žejo in odpira apetit.

Paradižnik je sorodnik tobaka, čilija, krompirja in jajčevca, ki vsi spadajo v družino razhudnikov. Izvira iz Srednje, Južne in južnega dela Severne Amerike na področju od Mehike do Peruja. Danes je paradižnik priljubljena povrtnina tudi v deželah, kjer nimajo primernih klimatskih pogojev za njeno pridelavo.

Brez paradižnika si težko predstavljamo kuhanje. Je vsestransko uporaben, uživamo ga presnega, kuhanega, dušenega, pečenega. Pripravimo ga kot juho, glavno jed, omako, solato, z njim zičinjamo jedi.
Paradižnik z jajčevcem:
Sestavine za 4 osebe: 2 kosa jajčevca, 500 g svežega paradižnika, sol, olivno olje, origano,
150 g edamca, (mozzarele, trapista, ementalerja).
Priprava:
Jajčevca dobro operemo, narežemo in solimo. Paradižnik operemo, narežemo na rezine in solimo. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem popečemo jajčevce. Zložimo jih v pekač. Nato na olju popečemo še rezine paradižnika. Zložimo jih na jajčevce. Zelenjavo potresemo s sesekljanim origanom in nastrganim sirom. Pečemo približno 20 minut na 180° C.

Koromač s paradižnikom
Sestavine za 4 osebe: 2 koromača, 400 g svežega paradižnika, čili, 2 sttroka česna, olivno olje, belo, vino, sol, poper, drobnjak, parmezan.
Priprava: Koromača operemo in narežemo na lističe. Paradižnik operemo in narežemo.
Čiliju odstranimo semenje in ga drobno nasekljamo. Česen olupimo in sesekljamo.
V ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepražimo koromač, dodamo še čili in česen.
Prilijemo malo belega vina in malo vode, ter dušimo toliko časa, da se koromač zmehča.
Solimo, popramo in dodamo narezan paradižnik. Vse dobro premešamo, nekaj časa še dušimo, nato dodamo sesekljan drobnjak. Potresemo s parmezanom.

Losos s paradižnikom in zelenjavo:
Sestavine za 4 osebe: 400g svežega paradižnika, 1 čebula, 1 strok česna, olivno olje, 0,5 dl belega vina, 350 g graha iz pločevine, svež limonin sok, sol, poper, 700 g lososa, peteršilj.
Priprava : Paradižnike operemo, prelijemo z vrelo vodo, nato pa jih oplaknemo še z mrzlo vodo, da jih lažje olupimo. Narežemo jih na kockice. Semena odstranimo.
Čebulo in česen sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo česen in čebulo. Nato prilijemo belo vino. Dodamo grah, narezan paradižnik, limonin sok, sol, poper in na šibkem ognju dušimo pol ure. Lososa narežemo na tanke zrezke in jih položimo v zelenjavno omako. Dušimo približno 15 minut. Vmes jih obrnemo in po potrebi še dolijemo vino. Jed na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem.

Paradižnik z mozzarelo:
Sestavine za 4 osebe: 4 sveži paradižniki, 80g Mozzarele, olje - olivno, kis, sol, poper, bazilika, peteršilj.
Priprava: Paradižnike operemo in narežemo. Mozzarelo odcedimo in prerežemo na polovice.
V skodelici zmešamo olje, kis, sol, poper, narezano baziliko in peteršilj. Dobro premešamo in dodamo mozzarelo. Še enkrat premešamo in s tem prelijemo paradižnik. Poleti lahko jed okrasimo s celimi listki sveže bazilike.

Paradižnikova juha:
sestavine za 4 osebe: 2 kosa čebule, 1 čajna žlička olivnega olja, 400 g svežega paradižnika, 275 ml zelenjavne juhe, 125 g riža, sol, poper, 2 čajni žlički kopra. 1 žlica kisle smetane.
Priprava: Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na olju. Paradižnik dobro operemo, narežemo in dodamo v lonec k čebuli. Prilijemo zelenjavno juho. Vse skupaj kuhamo približno 10 minut.
Med tem časom v slani vodi skuhamo riž. Juho nato prepasiramo, ter ji dodamo sol in poper. Vanjo damo še kuhan riž, koper in kislo smetano. Vse skupaj dobro premešamo.

Paradižnikova presna juha:
Sestavine z 2-3 osebe: 5-6 paradižnikov, 2-3 stroki česan, vršički: žajblja, timijana, rožmarina, bazilika, 0,5 dl rdečega vina, 2-3 žlici olivnega olja.
Priprava: Paradižnik narežemo, dodamo česen, vršiške začimb in spasiramo s paličnim mešalnikom, dolijemo vino in olivno olje, dobro premešamo, nalijemo v skodelice , potresemo z baziliko in okrasimo z žajbljevimi listi. Juho nekaj časa pustimo, da se okusi prepojijo, lahko jo dodatno ohladimo v hladilniku.

Viri: Wikipedija
Recepti http://www.mojirecepti.com/zelenjava/plod/paradiznik-svez.2.html
in Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

BORAGA (Borago officinalis L.)

Družina: srhkolistovke

Druga imena: boreč, buraza, lisičina, zdravilna boraga

Uporabni deli: Zel (listi, cvetovi) in olje iz semena,

Značaj: mrzel, vlažen, malce sladek.

Zdravilni učinki: Pripisujejo ji znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti. Pomirja kašelj in spodbuja za nastajanje mleka pri doječih materah. Po ljudskem izročilu zbija vročino, učinkuje proti kašlju in potrtosti. Čislana je kot obnovitveno sredstvo za nadledvično skorjo. Boragovo olje je nadomestek za svetlinovo, oba sta izvor gamalinolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek hrani, ko je v telesu primanjkuje, na primer pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici ( psoriazi) in stanjih, kjer imamo opravka s suho, srbečo kožo. Uporabljali so jo pri srčni slabosti, pospešuje potenje. Dokazano je, da dosežemo najboljši učinek, ko GLK in druga eterična olja omega 6 jemljemo skupaj z omega 3, ki se nahajajo v lanenih semenih in ribah (ribjem olju).

Rastlina izhaja iz Orienta. Ima debelo kosmato steblo in kosmate, mesnate liste. Cvetovi imajo močno modro barvo. V kulinariki se uporabljajo sveži listi (po možnosti mladi, ki imajo boljši okus). Listov se ne suši.

Listi borage se uporabljajo za obkladke pri izpahih, modricah, vnetjih in zdravljenju suhe kože s paro.

Čajni napitek, pripravljen kot poparek dveh čajnih žličk zeli s poldrugim decilitrom vode trikrat na dan. Pri čaju je potrebna vsa previdnost, saj je nekateri viri zaradi vranosti odsvetujejo uporabo čaja. Pomaga proti začetni trombozi, če čaj uporabimo za obkladke pomagajo pri vnetih očeh, zmanjšujejo bolečine in zdravijo vnetja.

Kis: V steklenico natočimo jabolčni kis in vanj namočimo nekaj cvetočih vršičkov. Zamašimo, pustimo na soncu 8 dni. Kis je odlična začimba za solato. Pri nečisti koži ga lahko vtiramo v kožo in pijemo razredčenega. Pri prhljaju si umivamo glavo z razredčenim kisom 2 x na teden. Pri previsokem holesterolu zjutraj na tešče pijemo razredčen kis v kozarcu mlačne vode.

Novejša dognanja: Raziskave kažejo, da boragovo olje zmanjša srčno-žilno dovzetnost za stres. Predvideva se, da maščobne kisline delujejo na osrednje živčevje, ker se srčni utrip in krvni tlak znižata istočasno. Boragovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in gama-linolensko. Zato zavira vnetje, uravnava imunske procese, širi žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sintezo holesterola ter zniža krvni tlak.

Kulinarika:
Boraga ima okus, podoben kumaram. Uporablja se za: Zeliščne omake, zelene in druge solate.

Boraga okrepi okus kumar, zato se najbolj poda v solato in prikuhe iz kumar. Borage se praviloma ne kuha, ampak se doda drobno sesekljane liste na koncu kuhanja. Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah. Zamrznemo lahko cvetove; v vsak predalček za led denemo po en cvet in ga zalijemo z vodo, potem ledeno kocko s cvetom postrežemo v limonadah. Boraga je izrazita solatna dišavnica. Cvetove potresemo po solatah, juhah ali garniranih jedeh. Kristalizirane uporabimo za krašenje tort. Listi imajo rahel hladen okus po kumarah, zato jih dajemo v mrzle pijače. Z drobno sesekljanimi potresemo solate, jogurte, mladi sir, vloženo zelenjavo ali sendviče. Kuhamo jih v juhi in jih dodajamo jedem s špinačo. Odlično obogatijo okus nadeva raviolov.

Boragina juha s krompirjem
Za 5 oseb potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja, 3 stroke česna, 1 grobo sesekljano čebulo, 1,2 l mesne ali zelenjavne juhe, 40 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, 1 žlico moke, 1,5 dl sladke smetane, 40 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici segrejte oljčno olje in na njem 5 minut pražite čebulo in na kolobarje narezan česen. Zalijte z juho, dodajte krompir in kuhajte dvajset minut. Dodajte sesekljano borago in sladko smetano, v katero ste vmešali moko. Med mešanjem dobro prevrite, solite in poprajte po okusu, kuhajte še nekaj minut in postrezite.

Borečeva juha:

Sestavine za 4 osebe:
2 žlici masla,
srednje velika, fino sesekljana čebula,
750 ml jušne osnove iz zelenjavne juhe
125 g sesekljanih borečevih listov
500 g olupljenega krompirja narezanega na rezine,
175 ml smetane
sol,
sveže zmlet poper,
sesekljani borečevi listi za garniranje.

Postopek: V veliki težki ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo, jo pražimo, dokler s ene zmehča. V zelenjavno juho stresemo krompir in boreč, vse skupaj naj počasi vre, dokler krompir ni kuhan. Juho precedimo skozi gosto cedilo in zlijemo v ponev s čebulo., dodamo ji kašo iz trdih delov, ki smo jih zmleli s paličnim mešalnikom. Tekočino po okusu začinimo, nato pa jo mešamo in žvrkljamo, da se zgosti v kremno juho. Na koncu še enkrat pogrejemo, dodamo nasekljane liste boreča. Juho lahko prav tako postrežemo ohlajeno.

Rižota z borago in prekajenim lososom
Sestavine za 4 osebe : 1 majhen por, 2 stroka česna, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, 2 žlici masla, 40 dag riža arborio, 1 l mesne juhe, 1 paradižnik, 10 dag prekejenega lososa, sol.

Postopek:
V večji kozici razpustite polovico masla, na njem popražite očiščen in na kockice narezan por ter sesekljan česen. Dodajte riž in polovico oprane in drobno narezane borage. Postopoma prilivajte juho, vedno ko se ta vpije, in mešajte. Ko riž postane že skoraj čisto mehak, dodajte opran in drobno narezan paradižnik, na rezance narezan pršut in preostalo maslo. Premešajte, še malo podušite, solite po potrebi in primešajte še preostalo drobno narezano borago. Takoj postrezite z naribanim parmezanom ali drugim trdim sirom ter potresite s cvetovi borage.

OPOZORILO: Boraga vsebuje pa majhno količino nenasičenih pirolizidinskih alkaloidov, ki so pritajeno strupeni za jetra živali in ljudi, bolj znana je ta učinkovina pri gabezu, ki jih vsebuje okrog 30krat več. Ni pa še razjasnjeno ali gre pri Boragi za strupeno ali neškodljivo obliko pirolizidinskih alkaloidov. Evropska komisija razmišlja o prepovedi prodaje pripravkov iz borage, ki vsebujejo te alkaloide. Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad, prav tako bolniki s shizofrenijo. Dolgotrajna in čezmerna uporaba borage v prehrani in zeliščna raba nista priporočljivi zaradi pirolizidinskih alkaloidov. Iz istega razloga in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj ga ne uporabljajo nosečnice niti doječe matere. V nekaterih državah je rastlina zaščitena.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Boraga

http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10268

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2427 (Janez Špringer)

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

UPORABA ZAČIMB V PREHRANI

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino

TOLŠČAK ( Portulaca olerace)

Druga imena: portaluk
Družina: portulakovke

Uporabni deli: listi, stebla
Učinkovine: maščobe omega 3, sluzi, antioksidanti, vitamine C in E in betakaroten ter antioksidant glutation, minerali kalij in kalcij mangan, železo.
Zdravilne lastnosti: krepi imunski in srčno-žilni sistem. Blaži vnetja, izboljšuje krvni obtok, preprečuje nastajanje strdkov v arterijah. Raziskave so potrdile, da deluje na avtoimunske in srčne bolezni, varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in lajša posledice staranja, zmanjšuje holesterol v krvi, znižuje krvni tlak, sprošča gladke mišice, deluje protibolečinsko, odpravlja gliste.
Por­tu­lak či­sti kri.

Na vr­to­vih in nji­vah po­ga­nja­ ple­ve­l-tolščak, ki ni samo ko­riste­n, ampak tudi zdravilen. Med takšne spada samo še re­gra­t in ko­pri­va; ver­jet­no ste ga že opa­zi­li na svo­jem vrtu in se je­zi­li nanj, saj se ga je tež­ko zne­bi­ti.

Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je niz­ka enoletnica rast­li­na z rah­lo soč­ni­mi li­sti in steb­li. Iz­vi­ra iz Pred­nje Azi­je in za rast po­tre­bu­je ve­li­ko to­plo­te, son­ca in od­ced­na tla. Se­je­mo ga maja na sonč­no lego in na ka­ko­vost­na, ne­ko­li­ko peš­če­na in od­ced­na tla. Se­me­na le rah­lo pre­kri­je­mo s prst­jo in ne­ko­li­ko sti­sne­mo. Če jih se­je­mo v vr­ste kot špi­na­čo, naj bodo vr­ste v raz­da­lji od 15 do 20 cen­ti­me­trov. Lah­ko ga se­je­mo po­sa­mič­no. Por­tu­lak ra­ste hi­tro, zato ga lah­ko pr­vič re­že­mo že po treh do šti­rih ted­nih. Re­že­mo ga red­no, ven­dar pa mo­ra­mo pu­sti­ti vsaj dva os­nov­na li­sta in odre­za­ti vsak cvet, ki se po­ka­že. Po rezi se zo­pet obra­ste.

Se­je­mo ga vse po­let­je. Ima glad­ko rdeč­ka­sto pla­ze­če se steb­lo in iz­me­nič­ne li­ste. Cve­to­vi so ru­me­ni. Rast­li­ne po­tre­bu­je­jo za svo­jo rast do­volj vla­ge, zato jih po po­tre­bi za­li­va­mo, zra­ste­ 15 do 30 cm vi­so­ko. V mrz­lem pod­neb­ju se­je­mo tolš­čak poz­no spom­la­di v se­tve­ne plad­nje, in ko mine nevar­nost zmr­za­li, rast­li­ni­ce pre­sa­di­mo na pro­sto. V to­plih pre­de­lih pa ga se­je­mo na pro­sto vse po­let­je. Tolš­čak upo­rab­lja­mo svež kot list­no ze­le­nja­vo vse po­let­je. Soč­ne li­ste in steb­la lah­ko upora­bi­mo kot špi­nač­no ze­le­nja­vo ali kot do­da­tek k so­la­tam, ze­lišč­nim oma­kam in sku­ti. Ima­jo os­ve­ži­len, ki­sel­kast in ne­ko­li­ko slan okus. Ze­le­no­list­ne sor­te ima­jo malo de­be­lej­še li­ste in so od­por­nejše ter bolj­še­ga oku­sa kot ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te, med­tem ko so ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te tolš­ča­ka pri­vlač­nejše v so­la­tah. Av­stral­ski do­ma­či­ni so se­me­na por­tu­la­ka upo­rab­lja­li za pe­ci­vo.
Tolščak uporabljamo tudi v kulinarične namene. Nabiramo ga od junija naprej. Pripravimo ga po receptu Daria Corteseja z jajci. Sestavine: 1/2 kozarca vode, 2 skodelici opranih in narezanih tolščakovih poganjkov, ali celih listov, žlica masla, žlica kisa, ščepec majarona, sol, 4 jajca, olje. Postopek: vodo zavremo, damo vanjo tolšačkove liste, kuhamo 3 minute, odcedimo. V ponvi raztopimo maslo, dodamo tolščak, kis, majaron, sol. Dušimo 5 minut. V drugi ponvi spečemo jajca. Damo jih na krožnik, čeznje naložimo toščak. Jed lahko pripravimo tuid tako, da jajca zmešanmo v tolščak.

Tolščak s kumarami in paradižnikom: Sestavine: 2 srednje veliki kumari, 2 paradižnika, skodelica tolščakovih listov, 2 žlici kisa in olja, sojina omaka, nekaj poganjkov bazilike ali listov kopra. Postopek: kumari olupimo in narežemo na kolutke ter položimo na dva krožnika, čeznje paradižnik tudi narezan na kolutke. Potresemo s tolščakovimi listi. Prelijemo s kisom, oljem, sojino omako, ki smo jo pomešali z baziliko in koprom. Po želji dodamo še žlico ali dve kisle smetane.

Tolščakove liste lahko mešamo v druge solate, z njim odišavimo kis itd.

Tolščak ima rahlo kisel, slan okus in limonin okus po špinači. Že stoletja ga je do v Indiji, z njim gostijo juhe in omake. Če ga samo blanširamo, se izognemo pretirani sluzi, ki jo izloči. Lahko ga celo vlagamo v jabolčni kis, skupaj s česnom in pekočimi paprikami ali poprom.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki suhega tolščaka lahko povzročijo želodčne motnje, kar pa je pri surovem izključeno.

Vir: An­dre­ja Haupt­man Med­ved na http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=451&Itemid=115 (slika)
Naravna zdravila, MK; 2007
Recepti Dario Cortese: Divja Hrana

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010.

NA VAŠE ZDAVJE VPLIVA OKOLJE

Na naše zdravje vpliva okolje:

Naše kemijsko okolje:
• uživanje hranilnih snovi,
• uživanje kemičnih snovi s hrano,
• uživanje zdravil,
• uživanje alkohola,
• kajenje in vdihovanje tobačnega dima drugih kadilcev,
• izpostavljenost izpušnim plinom in drugim strupenim snovem v zraku,
• uporaba kemičnih snovi, ki prodirajo v kožo in so v sredstvih za osebno nego in čistilih,
• količina in kakovost vode, ki jo pijemo.

Naše telesno okolje:
• količina in kakovost vadbe,
• količina in kakovost prostega časa,
• količina in kakovost spanja,
• stopnja čustvene napetosti.

Naše psihično okolje:
• viri in stopnja stresa,
• priložnost za čustveno izražanje,
• priložnosti za ustvarjalno izražanje,
• družbena in duhovna podpora.

Ali veste, da…
• Dojenje bistveno zmanjša verjetnost vnetja ušes v prvih treh letih otrokovega življenja in razvoj raka ter alergij pozneje.
• Vaje z globokim dihanjem za polovico zmanjšajo pogostost navalov vročine v menopavzi.
• Z vsako prehojeno miljo (cca 1609,3 m) podaljšate svoje življenje za 21 minut in zdravstvenim ustanovam prihranite 2,5 EUR in več.
• 30 minutno izvajanje tai-či opazno okrepi imunski sistem.
• Vsakodnevno uživanje multivitaminskega pripravka zmanjša pojav okužb pri ostarelih za polovico.
• 1 g vitamina C znatno zmanjša previsok krvni tlak in pogostost, trajanje in resnost prehladov.
• En korenček na dan zmanjša tveganje za nastanek kapi za polovico in znižuje vrednost holesterola.
• Redno uživanje brokolija, brstičnega ohrovta ali zelja ter česna in čebule zmanjša verjetnost raka na želodcu; pri moških, ki pojedo 1 paradižnik na dan, je za 20% manj verjetnosti, da bodo zboleli za rakom na prostati.
• Uživanje hrane, bogate z antioksidanti, uspešneje preprečuje razvoj raka kot nekajenje.

Vir: Patrck Holford: 100% zdravi, MK, 2000 (str. 24)

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

PREHRANSKA DOPOLNILA

Mnogi zdravniki svetujejo dnevno uživanje prehranskih dopolnil po 50 letu in še prej. Odvisno seveda od vaše dediščine, kako in koliko ste obremenili telo. Na približno 7 let se v telesu zamenjajo oz. obnovijo vse celice, pravzaprav dobimo novo telo. Kako funkcionira in v kakšni formi je, pa je odvisno predvsem od našega načina življenja. Po drugi strani se moramo zavedati, da uporaba gnojil in pesticidov povzroča zakisanost zemlje, zato je hrana, ki jo tako pridelamo čedalje manj kvalitetna. Prsti primanjkuje kalcija in fosfatov, ker ji dodajmo preveč dušika in kalija. V sladki zelenjavi se nahaja veliko naravnih sladkorjev, saharoze. Meritve so pokazale, če je jabolko prej vsebovalo 18 enot, jih danes 6, rozine 80, danes 60, paradižnik 18 danes 4, lubenica včasih 16, danes 8, jagode 16 in danes 6. Včasih se spominjamo sladkih jagod našega otroštva in mislimo, da s starostjo bodisi idealiziramo mladost in spomine nanjo, vključno z okusom bodisi, da nam je s starostjo upadla izostrenost okusa. V resnici ni nič od tega. Dejansko jagode niso več take kot so bile. Zato je skoraj nujno, da uživamo prehranska dopolnila. Naj naštejem samo glavne:

minerali v sledovih

vitamini

betakaroten

esencialne maščobne kisline Omega 3

B kompleks,

Vitamin C

Klorofil

Kalcij in Magnezij pri čemer uživamo kalcij zvečer, magnezij pa zjutraj.

HRANA, KI DELUJE PROTI RAKU

Bazilika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čaj, čebula, česen, drobnjak, grenivke, hrana iz morja, ingver, jagode, jajčevci, ječmen, korenje, krompir, kumare, kurkuma, lan, limone, melona, meta, nepolirani riž, olivno olje, origano, oves, paprika, paradižnik, pastinak, pehtran, pomaranče, pšenica, rožmarin, sladka koreninica, soja, timijan, zelena, zelje, žajbelj.

Recept:
Brokolijeva pašteta z lešniki:
350 g brokolija kuhamo 10 minut. 50 lešnikov damo v pekač za 10-15 minut na 130 stopinj. Potem jih mencamo v kuhinjski krpi, da odstopi rjava lupinica. Kuhani brokoli odcedimo, vodo prihranimo. V multipraktiku zmeljemo brokoli, pražene lešnike, 1 žličko sezama, 1 žličko parmezana, 1 strok česna, 1 šopek bazilike, olje, sol, poper. Po potrebi dodamo odcejeno brokolijevo vodo, da dobimo gosto pasto. Ohlajeno zapremo v lončke.  

Recept po:
Petra Kavšek: Godna kuhinja, 2013

Kako se obvarujemo pred rakom

Tako vitamin A kot njegov predhodnik beta karoten, ki ga telo lahko pretvori v A vitamin, zaščitno delujeta proti raku. Pri bolnikih z rakom na pljučih so odkrili zmanjšane vrednosti vitamina A v krvi.

Osebe, ki s prehrano zaužijejo zelo malo vitamina A, imajo dvakrat več možnosti, da bodo zbolele za rakom na pljučih kot tiste, ki so z vitaminom A dobro preskrbljene.

Podobno tudi velike količine beta karotena iz surovega sadja in zelenjave zmanjšajo tveganje za nastanek raka na pljučih pri moških in ženskah, ki ne kadijo, zmanjšajo pa tudi tveganje za raka na želodcu, debelem črevesu, prostati in materničnem vratu. Neka študija je pokazala, da je z dodajanjem 30mg betakarotena na dan prineslo izboljšanje stanja 71% bolnikom z levkoplakijo v ustih (predstopnja raka), po oddajanju 200.000 i.e. vitamina A na teden pa je 57% bolnikov popolnoma ozdravelo.

Najprimernejša dnevna količina vitamina A je 5000-10.000 i.e. in 15-25 mg beta karotena. (i.e.= internacionalne enote). Količina, ki ustreza eni i.e. je pri različnih vitaminih različna.

Kljub temu, da je vitamin C zaslovel kot učinkovit zaščitnik proti raku že leta 1971, ga je šele leta 1992 medicina začela bolj rasno uporabljati v raziskavah. Stopnja preživetja bolnikov z rakom je bila 5 krat večja v skupini, ki je prejemala vitamin C. Prav tako se podaljša življenjska doba rakavih bolnikov, če uživajo vitamin C, vsaj za šestkrat. Bolnice z rakom na maternici pa kar petnajstkrat dlje, če so prejemale vitamin C. Te raziskave so pokazale, da 1-5 g vitamina C na dan preprečuje raka, že obolelim pa pomaga 10 g in več vitamina dnevno.

Vitamin E je topen v maščobi, zato je priporočljivo, da ga uživamo z zabelo. Varuje celične membrane ter ščiti maščobe pred oksidacijo. Vitamin C in vitamin E skupaj povečujeta učinkovitost drug drugemu. Osebe, ki imajo v krvi zelo malo E vitamina, imajo veliko možnost za raka na dojki. Z raziskavami so potrdili, da lahko prehrana, bogata z vitamini kot je beta karoten, E vitamin in kalcij, uspešno varuje pred rakom na dojki. Enako velja za selen. 100 do 200 mikrogramov selena na dan deluje zaščitno proti raku. S povprečno prehrano dobimo samo 5 mikrogramov selena na dan: bogat vir selena so ribe in semena.

Drugi antioksidanti, ki delujejo proti raku so še: silimarin, ki je v mlečnem osatu, proantocianidini v saju in jagodičevju, glutation in cistein, ki ju je obilo v česnu.

En paradižnik na dan zmanjšuje verjetnost raka na trebušni slinavki. Vsebuje namreč veliko betakarotena in likopena. Betakaroten preprečuje raka na debelem črevesu, želodcu, prostati in materničnem vratu. Veliko betakarotena vsebuje korenje, brokoli, sladki krompir, melone in marelice. Na splošno ga prepoznamo v oranžnem sadju in zelenjavi ter temnozeleni zelenjavi. Če trikrat na teden uživamo zelenjavo iz rodu križnic, kamor sodijo brokoli, zelje, cvetača, brstični ohrovt, repa, hren, ohrovt, koleraba, gorčica, kreša, je verjetnost, da bomo zboleli za rakom na debelem črevesu za polovico manjša.

Oglejte si še naravna prehranska dopolnila Calivita.

RAZDELITEV ŽIVIL PO SV.HILDEGARDI IZ BIGNA

Živila, ki povzročajo vročino: zelena, oves, svinjsko meso, alkohol, kava, maščoba, pečena in pražena živila.
Živila, ki ohlajajo: ječmen, hruške, maline, leča, banane, paradižnik, piščančje meso, jogurt, solate, surova hrana, vse južno sadje.
Živila, ki grejejo: pira, komarček, jabolka, mandlji, nešplje, pravi kostanj, dateljni, jelenje meso, cimet, klinčki, muškatni orešček, galgant.
Živila, ki so osnova Hildegardine kuhinje so: pira, pravi kostanj, komarček in kutina. Pripisuje jim univerzalno zdravilnost.

VOLČJE JABOLKO (Physalis alkekengi L.)

Druga imena: rdeča punčica, bimbek, divja češnja, judovska češnja, mešičje, moničnica, mošničnjik, pokalin, scalnik, strojničica, volčja jagoda, fizalis, kapska kosmulja, Physalis, kitajska laterna, perujsko ali navadno volčje jabolko ali zemeljska češnja.
Družina: razhudnikovke
Učinkovine:vitamini, čreslovine, grenčine, sluz, alkaloid, vitamin C in B
Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic in mehurja. je diuretik, zato ugodno vpliva proti protinu, revmatizmu, boleznih jeter in žolča, išiasu.
Plodove posušimo ali vložimo v alkohol, oboje pa je cenjeno zdravilo proti težavam z ledvicami in mehurjem, raztapljajo ledvične kamne, znižujejo vročino, lajšajo revmatične bolečine.

Čaj pripravimo iz 10 jagod in skodelice vode. Čaj dobro celi rane, ki jih naredijo kamni ali pesek v sečnih poteh ali mehurju. Pomaga proti utrujenosti in prehladnim obolenjem, vključno gripi.

Rastlino gojimo jo kot polprezimno trdno enoletnico na prostem v območjih z blagim podnebjem in v zavetrni legi. Gojimo jih enako kot paradižnik, toda za majhen rastlinjak je rastlina preveč listnata. Od vsake rastline lahko pričakujemo od 0,5 do 1 kg plodov, ki so podobni lampijončkom in imajo orientalski videz. Ravnamo se po splošnih pravilih za gojenje paradižnika. Seme sejemo pri zmerni temperaturi v marcu in sadike posadimo pod zvon sredi maja. Razdalja med rastlinami naj bo minimalno 75 cm, zvonove odstranimo, ko mine nevarnost pozebe. Poleg mlade rastline podtaknemo 1,2 m dolge palice, nanje kot za oporo narahlo privežemo stebelca. Plodovi ostanejo na rastlini dokler zlato rumene bleščeče žogice znotraj rjave papirnate lupine ne dozorijo. Oberemo jih pred mrazom in lahko dozorijo na okenski polici. Navadno volčje jabolko vsebuje veliko beta karotena in vitamina C celo do 400 mg v 100 g sadeža.

V Sloveniji volčje jabolko pogosto najdemo na vrtovih, veliko njegovih lastnikov pa sploh ne ve, da je ta sadež užiten, kaj šele za njegove zdravilne učinke. Potrebno pa je tu vseeno opozoriti, da mora biti volčje jabolko povsem zrelo, ker drugače vsebuje alkaloide, ki nam lahko povzročajo prebavne motnje. V prodaji so vedno dovolj zreli sadeži, če pa jih doma naberemo sami, morajo biti lampijončki že povsem posušeni in papirnatega videza. Plodovi ostanejo na rastlini, dokler zlato rumene bleščeče žogice znotraj rjave ali oranžne papirnate lupine ne dozorijo. Oberemo jih pred mrazom in lahko dozorijo na okenski polici. Še kakšna aroma bi se našla v tem drobnem sadežu, ki se skriva v veliki cvetni čaši papirnatega videza, ki konec poletja krasijo marsikateri vrt, nato pa tudi šopke suhega cvetja. Poudariti je potrebno, da je perujsko volčje jabolko, ki je na voljo v prodaji, vendarle okusnejše od navadnega volčjega jabolka, ki ga najdemo doma na vrtu in da navadnega vendarle ni priporočljivo uživati v velikih količinah. Perujsko volčje jabolko je v zadnjih časih vedno večkrat na voljo v naših trgovinah, saj ga po svetu pridelujejo skozi vse leto. Pri nakupu bodimo pozorni na čašo papirnatega videza, če je ohranila svojo obliko, je znamenje, da se v njej skriva zrel plod; če je videti bolj sveža ali zelenkasta, je plod verjetno premalo zrel; vase sesedena čaša pa izdaja prezrel plod. Navadno volčje jabolko je skoraj zrelo, ko je čaša oranžno obarvana in že nekoliko osušena. Take vejice odtrgamo in jih za nekaj časa obesimo na suhem mestu, da se čaša nekoliko posuši. Tako shranjena volčja jabolka se ohranijo nekaj tednov, plodovi pa medtem povsem dozorijo in so obenem tudi lep okras.

Zdravilni sadež pa je uporaben za vse: marmelade, pijače, sladice, bovle, kompote, sadne solate, zlasti pa za sprotno osvežitev. Plodovi so okusni tudi v zelenjavnih solatah, tudi paradižnikovih, lahko jih damo v pikantne jedi ali spremenimo v sladke ali kisle, presne ali kuhane omake.

Boris Bergant je poleg predlaganega zapisal še sledeča recepta z volčjim jabolkom.
File osliča s korenčkom in volčjim jabolkom
Za 5 oseb potrebujemo: 5 filejev osliča, 20 plodov volčjega jabolka, 30 dag majhnih korenčkov, sok pol limone, 5 žlic oljčnega olja, sol in peteršilj.
Na oljčnem olju hrustljavo popecite osličeve fileje, jih preložite na krožnik in solite. Na preostalem olju prepražite na štiri vzdolžne dele narezane korenčke in zalijte z 1 dl vode. Ko zavre, dodajte volčja jabolka, limonin sok in solite po okusu. Dušite še toliko časa, da se korenje zmehča in se omaka malo zgosti. Na krožnike naložite korenčke z volčjimi jabolki, nanju položite osličev file, prelijte z nastalo omako, posujte s peteršiljem in takoj postrezite.

Perujska volčja jabolka z mascarponejevo kremo
Za 4 osebe potrebujemo: 8 lističev želatine, 4 žlice mareličnega likerja, 2,5 dl aromatičnega belega vina, 6 dag sladkorja v prahu, 25 dag sira mascarpone, 3 dl sladke smetane za stepanje, 40 dag plodov perujskega volčjega jabolka, 3 žlice medu, 5 žlic vode.
Lističe želatine namočite v mešanici likerja in vina. Medtem trdo stepite smetano, primešajte mascarpone in sladkor v prahu. Mešanico z želatino segrejte le toliko, da se želatina stopi in jo primešajte mascarponejevi kremi. Postavite vsaj za tri ure v hladilnik. Perujska volčja jabolka naložite v posodice, jih prelijte s prevreto mešanico medu in vode ter jih obložite z mascarponejevo kremo in postrezite.

OPOZORILO: Vsebuje še nekatere vitamine B-skupine, fosfor, železo in druge rudnine, tanin sadne kisline in majhne količine glikozida fizalina, ki pa ga je dovolj za opozorilo. Sadeže uživamo povsem zrele, glikozid fizalin se nahaja še v čašnih listih, strupeni alkaloid pa v zelenih sadežih tako kot pri vseh razhudnikovkah.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=5196

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane