BELUŠ, NAVADNI (asparagus officinalis)

Druga imena: asparagus, beluša, pojalnica, pojanica, pojanka, pojavec, smrečica, špargelj, špraglin, vrtni beluš

Družina: lilijevke
Učinkovine: asparagin, glikozidi, saponini, flavonoidi, sladkor, mineralne snovi. Beluši vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E, B1, B2, B6 in C. Zeleni beluši vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Beluši imajo zelo malo kalorij in so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost: 100 g belušev ima 17 kalorij/71 kJ.

Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic, pospešuje tvorbo žolča in zdravi zlatenico ter proti zobobolu tako, da žvečimo korenino. Če kopeli za noge dodamo korenino, blaži otekline in zdravi mehurje. Folna kislina, ki jo vsebujejo beluši, je pomembna za pomlajevanje celic, za tvorjenje krvi in za nastajanje hormonov. Če telesu primanjkuje folne kisline, se pojavi utrujenost, živčni nemir, slabo razpoloženje in slaba koncentracija. Beluši spodbujajo presnovo in delovanje ledvic ter delujejo čistilno, ker imajo veliko kalija. Belušem pravijo tudi "policist ledvic". Beluši čistijo kri ter podpirajo delovanje jeter in pljuč. Cink, ki ga vsebujejo je sestavni del encimov, krepi žile, vezivna tkiva ter pospešujejo delovanje možganov. En obrok špargljev pokrije potrebe po E vitaminu za en dan. Zaradi prevladujočih bazičnih spojin so koristni za uravnoteženje razmerja kislin in baz v telesu, kadar je v njem preveč kislih snovnih produktov zaradi stresov, uživanja prevelikih količin mesa, mleka, mlečnih izdelkov, škrobnih jedi, sladic, umetnih pijač. Beluši razkrajajo sečne zaloge v sklepih., lajšajo revmatične probleme. Preprečujejo kratke stike živčevja.


Droga: korenina

Star španski pregovor pravi takole: "Aprilski beluši so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla." V maju, ko je čas belušev, se znajdejo kot zelenjava pogosto na mizi, kar je zelo zdravo, saj čistijo kri in pospešujejo delovanje ledvic. Še bolj zdravilna kot poganjki pa je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Pripravljamo si čaj iz posušene korenine v razmerju 2 čajni žlički korenine na 1/4 vrele vode.

Špargljev pire proti raku:
V reviji Cancer News Journal je bil leta 1979 objavljenčlanek o tem, da šparglji zdravijo raka. Navaja številne primere ozdravitev Hodgkinove bolezni ( rak limfnih vozlov), pljučnega raka, raka kože, raka na mehurju. Recept: Sveže ali konzerivrane šaprglje prekuhamo in zmikasamo v mikserju. Če kupujemo konzervirane, preverimo prej, da nimajo dodanih konzervansev in po možnosti, da so ekološko pridelani. Bolniku za terapijo priporočajo 4 polne žlice pireja na dan. Dve zjutraj in 2 zvečer. Pireju lahko primešamo vodo in uživamo topel ali hladen napitek. Znaki izboljšanja se pojavijo po 2-4 tednih. Šparglji vsebujejo proteine imenovane histones, za katere menijo, da kontrolirajo rast celic. Nekateri trdijo, da snov normalizira rast celic in tako zdravi raka ter izboljšujejo splošno stanje telesa. Ameriški nacionalni inštitut, ki se bori proti raku, je potrdil, da so šparglji na lestvici testirane hrane po vsebini glutathiona najvišje na lestvici. Glutathion se smatra za enega najmočnejših anti-kancerogenov in anti-oksidantov.

Že leta 1854 je v Elementarni medicini zapisano, da so šparglji ljudsko zdravilo proti ledvičnim kamnom.
Kulinarika:Najbolj poznamo beluše kot zelenjavo, ki izvira iz srednje Azije. Pri beluših ločimo med zeleno in belo sorto. Različne barve belušev so odvisne od načina pridelovanja. Beluši ostanejo bele barve, če so povsem pokriti z zemljo, ko jih pa pobiramo, jih izkopljemo iz gomilastih gredic. Pod vplivom svetlobe nastaja v beluših klorofil, ki se najprej obarva rožnatovijoličasto, nato pa zeleno. Zeleni beluši torej rastejo nad zemljo, na ravnih gredah. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot pri belih beluših in spominja na orehe.
Če beluše kupujemo, izberemo beluše s svileno sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezanimi mesti in brez rjavih lis. Pri nakupu pazimo na barvo in videz. Izbiramo ravne, mesnate, enakomerno debele poganjke s čvrsto zaprtimi vršički. Pri kratkih in debelejših poganjkih je najmanj odpadka. Zelo pomembna je ploskev, kjer je bil beluš odrezan. Če po njej rahlo potegnemo z nohtom, priteče dišeč sok. To je zanesljiv znak, da so beluši sveže nabrani. Pa še en zanesljiv test za nakup svežih belušev. Sveža stebla škripljejo, če jih drgnemo drugo ob drugega. Divji beluši so zeleni in tanki. Če so mladi, počijo, ko jih prelomimo.



Beluše lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k dušeni ribi ali mehkužcem. Uveljavili pa so se tudi kot samostojna jed. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa jih lahko kot zakuho v juhah in ragujih. Zelišča, ki se najbolj ujemajo z beluši, so krebuljica, peteršilj in koper. Belušev nikakor ne začinjajmo z izrazito aromatičnimi zelišči ali z ostrimi začimbami, ki bi prekrile njihov nežni okus in značilno aromo. Zaradi njihovega nežnega, nevtralnega okusa jih zlahka kombiniramo s številnimi drugimi živili.



Beluše operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Svežim belušem najprej odrežemo spodnji, oleseneli del, nato pa jih olupimo od vršička navzdol. Lupiti začnemo približno 2 centimetra pod koncem vršička, zelene beluše pa olupimo le povsem spodaj. Za lupljenje ali strganje so na voljo posebno noži, nadvse uporabni pa so tudi tisti za lupljenje krompirja. Tako pripravljene beluše povežemo v šopke. Za juho in nekatere druge jedi stebelca nalomimo na približno 3 centimetre dolge koščke. Beluše zvežemo v šop in jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka, po ščepec soli in sladkorja, ter kuhamo od 12 do 18 minut, odvisno od debeline belušev. Kuhani beluši morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo, sicer postanejo mehki. Zeleni beluši so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno, olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih belušev znaša le 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali beluše, lahko naredimo okusno beluševo juho. Zraven belušev jemo vedno nekaj lahko mastnega, da izboljšamo izkoristek vitaminov A in E, ki se topita v maščobah. Belušev ne smemo pogrevati, ker vsebujejo veliko nitratov. K belušem se poda belo vino, saj rdeče povzroči neuporabnost vitamina B! v telesu kot obrambo pred stresom. Kuhane šparglje polijemo s surovim maslom in jih jemo skupaj s krompirjem v oblicah.

Sveže neolupljene beluše lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ 4 dni. Ne blanširane beluše pa lahko tudi zamrznemo. Izjemno dobro prenašajo zamrzovanje, odlični pa so tudi blanširani, posušeni in shranjeni v olivnem olju, ki jih pripravljamo kakor sveže; gl. beluši v olivnem olju. Zamrzovanje poteka tako, da beluše 3 minute blanširamo, nemudoma preložimo v ledeno mrzlo vodo, odcedimo in posušimo. Nato jih zložimo na pladenj in potisnemo v zamrzovalnik. Zmrznjene razdelimo v vrečke in shranimo v zamrzovalniku. Izogibajmo se nakupu belušev v slanici, kjer so vse dobrote izlužene v vodi.


Kuhanje: Zelene beluše kuhamo glede na debelino 5 do 8 minut v blago soljeni in slabotno kipeči vodi, bele pa 10 do 15 minut. V posodo jih položimo z vršički navzgor, potem pa prilijemo vrelo vodo do dobre polovice belušev. Kuhamo pokrite, pri čemer se najnežnejši zgornji del skuha v pari. Pravi hedonisti skuhamo beluše v pari, sicer pa v t.i. beli zavrelici, vodi z dodatkom masla ali olivnega olja in limoninega soka.


Dušenje: Očiščene beluše položimo v ponev. Dodamo košček masla in droben ščepec soli, prilijemo malo vode, potem pa jih pokrijemo z alu folijo in zdušimo do mehkega. Na ta način uspešneje zadržimo njihov prvinski okus, pa tudi minerale, ki jih vsebujejo.


Praženje: Očiščene beluše ali koščke prepražimo na olivnem olju ali/in maslu.


Bele beluše lahko uživamo presne, pri čemer jih narežemo ali naribamo na tanke lističe.



Gratinirani beluši
Sestavine: 800 g zelenih belušev, 100 g masla , 60 g parmezana, sol.
Debelina belušev ni odvisna od njihove starosti, pač pa od sestave oziroma kakovosti zemlje.
Živila pred gratiniranjem vedno blanširamo ali celo skuhamo. Najpogosteje gratiniramo zelenjavo in testenine.

Postopek:
V ozkem loncu pristavimo vodo za kuhanje belušev, ki jo blago posolimo. Beluše očistimo in povežemo v šopke. Nizko ognjevarno posodo namažemo z maslom. Beluše pokončno položimo v krop, da vršički gledajo iz vode. Skuhamo jih na zob, za kar - glede na velikost - potrebujemo 5 do 8 minut. Pečico segrejemo na 220° C. V manjši ponvi pristavimo maslo, ki ga segrevamo do zlate barve. Kuhane beluše poberemo iz posode in za 2 minuti nemudoma potopimo v ledeno hladno vodo. Odcejene zložimo v pomasleno ognjevarno posodo. Stebla potresemo z drobno naribanim parmezanom in prelijemo z maslom; namesto masla lahko uporabimo tudi extra deviško olje, vršičke pustimo naravne. Posodo za nekaj minut potisnemo v segreto pečico, da beluše zlato rumeno gratiniramo.



Način priprave imenujemo beluši po milansko. To je najpogosteje topla predjed, lahko pa tudi samostojna jed ali priloga k pečenemu mesu oziroma perutnini. Postrežemo jih v posodi, v kateri smo jo gratinirali. K belušem ponudimo mirno, polsuho, manj aromatično belo vino pinot ali chardonnay.


Hladne beluše pripravljamo kot predjedi ali solate; najbolje z ekstra deviškim olivnim oljem in limoninim sokom ali z gorčično, majonezo, tatarsko ali vinaigretsko omako. Divje najpogosteje pripravljamo z jajci. V pivskem testu panirane beluše lahko cvremo, pripravljamo jih z jajci, dodajamo jih solatam in omakam, pretlačene dodajamo kremnim juham (zanje lahko uporabimo tudi olesenele dele) in narastkom. Odlični so na žaru. Beluše lahko dodajamo različnim zelenjavnim juham, kuhane pa izbranim zelenjavnim solatam.



Vode, v kateri smo skuhali beluše nikakor ne zavržemo. Z njo lahko zalivamo rižoto (zlasti zelenjavno), uporabimo jo kot (zelenjavno) osnovo ali dodatek za zelenjavno juho in podobno. Beluševih vršičkov nikoli ne prelivamo z omako, niti ne potresamo z drugimi dodatki.
opozorila Natančnega časa kuhanja ni mogoče določiti (gl. priprava), zato beluše proti koncu kuhanja poskusimo. Razkuhani postanejo nitasti in manj kakovostni.

Beluši sodijo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Šparljevi zvitki:
Sestavine za 4 osebe:
24 špargljev,4 rezine dimljenega lososa.
80 g nastrganega parmezana,
80 g masla,
4 rezine kruha
sol.

Postopek:
Špargljem odstranimo spodnji trši del , jih operemo in skuhamo. Po 6 jih zavijte v rezino lososa. Zavitek položimo v premazan pekač, potresemo s koščki surovega masla in postavimo za 15 minut v pečico segreto na 200 stopinj. Rezine kruha na hitro popečemo na maslu po obeh straneh in nanje položimo špargljeve zvitke.

Rumeni beluši v solati:
Sestavine za 4 osebe:
500 g belušev,
4 žlice olivnega olja,
1 limona,
sesekljan peteršilj,
sol.

Postopek:
Beluše skuhamo v slani in malo okisani vodi. Kuhane narežemo, prelijemo s solatno omako ter potresemo s peteršiljem. Pogosti dodatki k belušim in zelenim špargljem so kisla smetana, kajmak, pršut, dimljen losos, parmezan. Začinimo jih lahko mlekom, limono, muškatnim oreščkom in poprom.


OPOZORILO: Ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in visoki vsebnosti sečne kisline v krvi, morajo uživati beluše v zmernih količinah. Pražena semena so uporabljali kot kavni nadomestek. Meso plodov je strupeno.

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

KAJ PRAVI, DA POMAGA PRI TEŽAVAH Z DIHALI, TRADICONALNA KITAJSKA MEDICINA?

Alge- hladijo kri, vlažijo sluznice, redčijo sluz
arašidi- vlažijo pljuča, spodbujajo vranico in trebušno slinavko
banane- vlažijo pljuča in debelo črevo
beluši krepijo pljuča in ledvica
brazilski oreščki- krepijo pljuča, vranico, slinavko
breskev- vlaži pljuča in ureja prebavo
cvetača- odpravlja vročino v pljučih in želodcu
gobe- redčijo sluz in lajšajo izkašljevanje
redkev- redči sluz v pljučih in prebavilih
hren- greje, omili napenjanje in krče, mehča sluz, lajša izkašljevanje
hruška- odpravlja vročino v želodcu in krepi pljuča
ingver. krepi dihala, redči sluz, krepi vranico, slinavko in želodec
kokosovo olje- vlaži sluznice
kurkuma- suši sluz in  greje
mandlji- vlažijo pljuča
oljčno olje. vlaži sluznice, deluje protivnetno
oreh- krepi ledvice in pljuča
pistacija- vlaži pljuča in kožo

Vir: Adriana Dolinar, Sanja Lončar: Adijo prehladi, 2014


 

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

ZNIŽAJMO KRVNI SLADKOR

Rastline in živila, ki vplivajo na znižanje sladkorja v krvi:

• lisit borovnic in jagod v čaju. Na 1 liter vode prgišče suhih listov. Pijemo čaj 21 dni, prekinemo za 15 dni.
• plešec, vsak dan popijemo 2-3 skodelice preliva iz 4 žličk posušenega preliva.
• koprive kot poparek.
• svež jagodni sok
• jemo dušene bučke
• kislo zelje, najbolje, da ga uživamo presno na tešče
• muškatni orešček, ribamo ga v jedi
• beluši
• hren
• kumarice
• fižolove luščine v čaju
• limonin sok brez sladkorja 
• potrošnik v čaju
• brezovi listi v čaju
• med, a tukaj je pri diabetih potrebna stalna kontrola
• robida, listi v čaju, sadeži.
• žajbelj
• stročji fižol
• oves

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

RAZSTRUPLJANJE S HRANO

Ananas: vsebuje bromelin, ki spodbuja presnovo in pomaga pri odvajanju vode.
Artičoke: vsebujejo cinarin, ki spodbuja delovanje jeter in žolča, izboljšuje prekrvavitev teh dveh organov in njuno razstrupljanje. Pomaga pri presnovi maščob in tako razbremenjuje jetra; odvajajo vodo in nižajo holesterol v krvi.
Belgijski radič: vsebuje intibin, ki dobro deluje na jetra, žolč, želodec in črevo; spodbuja prebavo, podvaja vodo razstruplja in tvori kri.
Beluši: vsebujejo asparaginsko kislino, ki deluje diuretično, spodbuja ledvica in pospešuje presnovo. Kalij, ki ga vsebujejo pa odvaja vodo.
Črni koren: pospešuje izločanje seča, spodbuja tek in prebavo.
Koleraba: spodbuja pretok žolča in delovanje ledvic; pomaga pri tvorbi krvi.
Koromač: vsebuje eterična olja, ki spodbujajo delovanje jeter in ledvic, izboljšujejo prebavo.
Por: izboljšuje prebavo, vlaknine in rastlinske sluzi čistijo črevo; gorčična olja spodbujajo jetra, žolč in ledvice, pospešuje odvajanje vode.
Redkev in redkvice: vsebujejo eterična olja, ki spodbujajo prebavo in tvorbo žolča; odpravljajo zastoj žolča, odvajajo vodo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

HUJŠANJE

Pri hujšanju nam lahko pomaga plahtica. V liter vode damo pest zeli, pustimo stati, precedimo, pijemo 3 x na dan med obroki po 1 kozarec.

Bučno meso je nizkokalorično.

Beluši.

Kumarice.

Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1.2 kg grozdja, 14 dni.

Limona z mlačno vodo vsako jutro.

Paradižnik. 100 g paradižnika ima 19 kalorij.

Kvas. Po jedi pojemo za velikost lešnika ali oreha svežega kvasa.

Jabolčni kis. 1-2 žlički zmešamo z vodo. pijemo 3x na dan.

Glog. Glogov zavretek preprečuje zamaščenost.

JABOLČNI KIS

Katerikoli naraven kis spoznamo po motnosti, usedlini, temu, da je močan in ima dober vonj. Ko da odtočimo od usedline, se postopoma delno zbistri in pred zorenjem razvije še boljši okus. Je nepasteriziran. Dajemo ga v solato, uporabljamo za marinade, začimbne omake, sadne jedi.

Kis koristi tudi, če ga damo v vodo, ko kuhamo zelenjavo, ker bo zboljšal njeno prebavljivost, predvsem fižolu in zelju oziroma kapusnicam. V zelenjavi tudi ohranja več vitaminov in rudninskih snovi. Tudi pri kuhanju v sopari ga lahko dodamo vodi.

Recepti:

Marinirane sardele
Očiščene in na žaru pečene sardele zložimo v keramično ali stekleno posodo. Marinado pripravimo bodisi kuhano ali surovo. V primeru kuhane zmešamo enaka dela kisa in kisajočega se vina, po občutku mešanico razredčimo z vodo, v njej skuhamo sesekljano čebulo, nekaj strokov česan, lovorovih listov, vejico rožmarina, nasekljan peteršilj. Količino marinade prilagodimo količini rib. Delno ohlajeno marinado polijemo po ribah, pokrijemo in pustimo stati na hladnem vsaj en dan. Ko ribe pojemo, če kaj marinade ostane, jo uporabimo kot polivko za solato. Namesto jabolčnega kisa lahko uporabimo vinski kis in rdeče vino. Nekuhano marinado pripravimo tako, da sestavine zmešamo že dan prej, da se okusi prepojijo.

Vloženi popki:
Podobno kot kapre lahko vlagamo popke marjetic, regrata, poganjek in liste obmorskih rastlin, tolščaka, hmelja, belušev in podobnih rastlin.
Popke in poganjke operemo, naložimo v manjše kozarce, zalijemo z 2-3 dl rahlo osoljenim močnim jabolčnim kisom (žlička soli). Dobro zapremo in shranimo na hladnem. Tako vložena zelenjava je uporabna po nekaj tednih, dobro se ohrani več let.

Hren z jabolki in kisom:
Tak hren uporabljamo kot prilogo mesu ali zelenjavi, razredčen z vodo kot polivko za solate. Zmešamo enaka dela naribanega hrena in naribanih jabolk. Na skodelico mešanice dodamo pol kozarca kisa in kozarec kisle smetane. Shranimo v hladilniku.

Meden malinov sirup s kisom
1/2 kg malin damo v 1,5 do 2 litrski kozarec, jih zmečkamo in zalijemo z litrom kisa. Pokrijemo, pustimo stati 5 dni, nato kis precedimo; V njem raztopimo 2kg medu, s sirupom napolnimo steklenice in shranimo kleti ali hladilniku. Pijmo razredčenega z vodo ali uporabimo za pripravo solatnih polivk, za sadne solate in podobno. Enako pripravimo kis s katero koli vrsto sadja, najbolj se obnesejo višnje, češnje jagodičje, predvsem jagode, črni ribez, borovnice, robidnice in povsem zrele bezgove jagode.

Tamago -su je bila pijača japonskih samurajev, ki so jo pripravljali z riževim kisom. Celo jajce damo v polliterski kozarec, zalijemo s kisom, pokrijemo in pustimo stati sedem dni na sobni temperaturi (včasih manj časa), Po tem času se bo jajčna lupina povsem raztopila, jajce bo v membrani plavalo v kisu: Jajce previdno vzamemo iz kisa in ga porabimo, kis pa prelijemo v steklenico. Žlico do dve kisa v kozarcu tople vode spijemo 3 krat na dan. Na ta način oskrbimo telo s kalcijem, ki ga z lahkoto uporabi. Kura se priporoča pri lomih, da se kosti hitreje zacelijo, osteoporozi itd.


Šabesa: Na 1 liter vode potrebujemo zvrhano žlico medu, 2-3 sveže ali posušene bezgove kobule, in 2-3 žlice jabolčnega kisa ali kisa iz kombu čaja. V steklen kozarec nalijemo malo vode , v njej raztopimo med, dodamo kis, prilijemo ostanek vode, dodamo bezgova cvetova in kozarec zvežemo s krpo. Stoji naj na toplem 4-5 dni. Namesto bezgovih cvetov lahko uporabimo sveže ali posušene cvetove vrtnic, robinije, liste roženkravta, dišečo lakoto, svežo meliso, meto. Med sadjem pa z bezgovimi jagodami, malinami, robidnicami, jagodičjem.

Vlaganje z naravnim kisom:
Če je kis dovolj močan, nam zelenjave ni potrebno vkuhavati (najmanj 7% ocetne kisline), vendar take pripravke naredimo v manjših količinah, shranimo na hladnem in redno pregledujemo vsebino, ker obstojnost ni zanesljiva. Če zelenjava vsebuje manj vode, se lahko obdrži leto dni in več. Zanesljivejše za daljše hranjenje je vkuhavanje s kisom ali pasterizacija kozarcev z vloženo zelenjavo v vodi ali pečici. Zelenjavo ali sadje operemo, očistimo naložimo v kozarec, zalijemo z rahlo osoljenim kisom ( 1 žlička soli). Za tako shranjevanje so primerni beluši, poganjki hmelja, naravna obmorska divja zelenjava.

S kisom si lahko izboljšamo prebavo, če uro pred obrokom popijemo kozarec vode, v katero smo zamešali žlico medu in žlico do 2 kisa. To je splošni poživilni napitek.

Uporaba kisa v zdravilstvu: S kisom preprečimo kolcanje, si pomagamo pri zastrupitvah s hrano, je zdravilo za mačka, vneto grlo, prehlad, za vnete in boleče sinuse, kjer dodamo vodi za inhaliranje nekaj žlic kisa, zamašen nos, nespečnost, kjer zmešamo 2 žlici kisa in 15 žlic medu. Mešanico hranimo v hladilniku in pred spanjem pojemo žlico mešanice. Kis pomaga pri opeklinah. Če so res hude, kis natočimo v razpršilko in popršimo opečeni del. Zmehča nam otrdelo kožo, da lažje odstranimo otiščance, omilimo težave s kožo pri pikih žuželk, ožigih meduz, alergijah, če se mažemo s kisom razredčenim z vodo. Pri alergijah srbečica navadno pomeni, da koža ni več normalno kisla, ampak bazična, zato nam pomaga kis, ki vrne koži normalen ph. Lasem vrnemo lesk, če si jih speremo s kisom in vodo. Pomaga tudi proti prhljaju. Starosten pege bodo izginile, če jih večkrat na dan namažemo z nekim delom soka čebule in kisa. Za učinek se moramo potruditi z vztrajnostjo nekaj tednov. Ne nazadnej nam jabolčni kis pomaga pri hujšanju.

Kis v gospodinjstvu:
S kisom, ki ga natočimo v skodelo odstranimo neprijetne vonje po zažgani hrani, cigaretnem vonju itd. V kis lahko dodamo nageljnove žbice ali cimet ali kardamom in podobno. S kisom se znebimo mravlje, če jim poti pokapamo s kisom. Z njim odstranimo zasušeno lepilo za les in žvečilni gumi, če ga premažemo večkrat s kisom. Ko se zmehča ga odstranimo s ščetko ali zobotrebcem. S kisom odstranimo madeže vina, čaja, kave, sadja z obleke in rok po luščenju orehov, z njim očistimo stekla oken, preprečuje zamrzovanje vetrobranskih stekel avtomobila, osveži oksidirane in rjaste predmete, očistimo zasušene čopiče, odstranjuje vodni kamen na steklu, akvarijih, likalnikih na paro, čajnikih. Usnjeno obleko in predmete očistimo z mešanico enakega dela kisa in lanenega olja. Vtremo v usnje in dobro obrišemo s krpo. Če vodi v pralnem stroju dodamo kis, oživimo barve, jih fiksiramo (preprečimo razbarvanje), perilo zmehčamo, omilimo vonj pralnega praška. Če vodi za rože v vazi dodamo kis,bo cvetje ostalo dlje sveže. Na 1 l vode dodamo 2 žlici kisa in 2 žlici sladkorja. Kislost vrtne zemlje povečamo, če jo zalivamo s kisom. To je ugodno za azaleje, ameriške borovnice, rododendron. Kis učinkovito odstrani prismojene ostanke hrane iz posode. S kisom lahko odmašimo odtoke enako kot z drugimi takimi industrijskimi sredstvi. Konji in psi imajo lepšo dlako , če jo popršimo s kisom. Tako se tudi znebimo neprijetnih vonjev, ki jih ima lahko dlaka. Tudi starih plasti prahu se najlažje znebimo s krpo in kisom.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
Babičini nasveti za dom

RECEPTI

Rdeča pesa s hrenom za 4 osebe

Potrebujemo:
350 g pese
250 g skute
svež hren
50 g kisle smetane
20 g pecorina 
sol, poper
1 žlica balzamičnega kisa

Postopek:
Rdečo peso skuhamo in olupimo. 1/3 pese grobo naribamo. Ostanek pese in skute piriramo s paličnim mešalnikom. Hren in kislo smetano vmešamo v pesin pire. Začinimo s soljo, poprom balzamičnim kisom. Samo v leppe skodelice, posujemo z grobo naribano peso in pecorinom. Jemo s kruhom kot predjed. 

Zelena zelenjava s tunino za 4 osebe

Sestavine:
1,5 kg mešane zelenjave ( npr. beluši, bučke, stebla zelene, fižol, mlada čebula,sladki grah)
limonina lupinica, sok limone
sol, poper
2 jedilni žlici kaper
pločevinka tune
2 žlici sladke smetene
svež peteršilj

Postopek:
Zelenjavo očistimo, narežemo na kose, solimo, popramo in kuhamo v sopari.  Tun, smetano in limonin sok piriramo s paličnim mešalnikom . Vmešamo kapre in sesekljan peteršilj. Omako postrežemo k zelenjavi s kruhom.

Solata z zelišči in sirom za 4 osebe
Sestavine:
1 kg zelene zelenjave ( npr. brokoli, špinača, bučke, grah)
sol
2 gomolja koromača
zelišča: 2 pesti rukole,  peteršilj, pehtran, krebuljica)
2 mladi čebuli
75 g sira roqueforta
2 rezini limone
1 žlica masla
poper
4 žlice jušne osnove
2 žlici olivnega olja.

Postopek:
Zelenjavo očistimo, narežemo na manjše kose, blanširamo. Koromač operemo, razpolovimo in narežemo na lističe. Rukolo in zelišča operemo, čebulo sesekljamo, ruquefort zdrobimo. Maslo raztopimo, popražimo blanširano zelenjavo in koromač, solimo, popramo. Razdelimo na porcije, dodamo rukolo in zelišča po porcijah. Limonine rezine narežemo, popražimo, dodamo zelenjavno osnovo, olivno olje, premešamo, solimo, popramo. Vmešamo mlado čebulo. Vse skupaj polijemo po porcijah in posipamo z roquefortom.

Zelenjavna juha z regratom za 2 osebi

Sestavine:
150 g regrata
2 stroka česma
2 žlici pinjol
50 ml olivnega olja
800 ml zelenjavne osnove
sol, poper
3 žlice parmezana
po 150 g krompirja, korenja, kolerabice, graha

Postopek:
Polovico očiščenega regrata, česen, pinjole, 40 ml olivnega olja zmeljemo s paličnim mešalnikom v pesto. Dodamo sol, poper, parmezan. Zelenjaco narežemo na koščke, regratove liste narežemo  in  oboje popražimo na preostanku olivnega olja. Prilijemo jušno osnovo. Kuhamo 10 minut. Juho damo v skodelice, zravn ponudimo regratov pesto.

Recepti so povzeti in prirejeni po:  Zdrava kuhinja, Učila, 2002;96 str. (Zbirka  Kuhinja izbranih receptov)

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka