SMOKVOVEC, NAVADNI ( Ficus carica)

Druga imena: navadni figovec, smokva

Družina: murvovke

Učinkovine: invertni sladkor, pektin

Zdravilne lastnosti: blago odvajalo

Suhe smokve namočimo v vodo. Jemo jih zjutraj na prazen želodec.Če jih namočimo v mleko ali jemo sveže, blažijo krčevit kašelj.

Smokvovec je tudi biblična in okrasna rastlina.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo

SLEZ , ROŽNATI ( Alcea rosea/Althea rosea

Druga imena: litija, popel, rožlin, slez

Družina: slezovke

Učinkovine: sluz, čreslovine, grenčine, eterično olje

Zdravilne lastnosti: za grgranje

Rožnati slez je hkrati okrasna in zdravilna rastlina. Cvetove naberemo in posušimo za čaj. V ta namen vzamemo 2 žlički droge in ju prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo 10 minut. Nesladkanega grgramo pri vnetjih ustne votline, žrela in grla. Če ga sladkamo z medom pomaga proti kašlju, hripavosti in astmatičnih napadih. Za izpiranje pri zobobolu lahko uporabimo tudi vino namesto vode. Toplega lahko nakapamo v uho, kjer pomaga proti bolečinam.

Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=37165

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

SLAK, NJIVSKI (Convolvulus arvencis in Calystegia sepium)

Druga imena: njivski slak za prvo sorto, navadni plotni slak za drugo vrsto

Družina: slakovke

Učinkovine: smole in čreslovina

Zdravilne lastnosti: kot odvajalo in za rane, ki se slabo celijo, pospešuje delovanje žolča, pospešuje potenje in pomaga pri zdravljenju pljučnic.

Čaj ima hiter odvajalni učinek, ki ga pripravimo iz 2-3 žlic posušenih stebel in predvsem belih do rožnato belih cvetov. Sveže zmečkana stebla in cvetovi so odlični obkladki za za zdravljenje ran na nogah, ki se slabo celijo.

SLADKA KORENINICA, NAVADNA (Polypodium vulgare)

Druga imena: medenična praprot, oslad, sladič, sladka praprot, sladka steljica, sladki koren, šentjaževa korenina
Družina: praprotovke
Učinkovine: eterično olje, grenčine, sluz, smola, polipotin, gliciricin
Zdravilne lastnosti: proti bronhialnim boleznim, astmi, kašlju, temperaturi, hripavosti.

Koreniko v zdravilne namene nabiramo jeseni. Korenika se plazi po tleh in ima luske. Po okusu je najprej sladka, potem grenka. Operemo jo z vodo, po potrebi vzdolžno narežemo. Posušimo jo na hitro na radiatorju ali peči, potem jo naribamo. Čaj pripravimo iz dveh žličk droge in 1/4 litra vode, prevremo 5 do 10 minut. Čez dan pijemo 2-3 skodelice čaja. Po njem lažje izkašljujemo. Namesto čaja lahko vzamemo tudi prah korenine z medom. Pomaga tudi pri pomanjkanju teka in zaprtosti. Sladka koreninica je sestavina čajnih mešanic za jetra žolč in čiščenje krvi. Droga rahlo pospešuje izločanje žolča in pomaga tudi pri zlatenici (perniciozni).

Zadnje čase se uveljavlja tudi kot okrasna rastlina za rezanje, vrtne grede, večja korita in posode uporabni tudi kot posamezne atraktivne saditve (soliterji).


Viri: http://www.trajnice.com/stranrastline/p0406.htm
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

ROSIKA, OKROGLOLISTNA (Drosera rotundifolia)

Druga imena: rosna trava

Družina: rosikovke
Učinkovine: droseron, eterično olje, flavonoidi, encimi
Zdravilne lastnosti: proti oslovskemu kašlju, jutranji slabosti in bruhanju nosečnic. Uničuje bakterije, sprošča krče. Krepi krvne žile, poživlja krvni obtok. Je antioksidant. Blaži vnetja in pomirja vnete sluznice. Sok surove rastline uporabljajo ponekod kot učinkovito sredstvo proti bradavicam.



Rastlina je redka mesojeda trajnica, ki raste na barju. V zdravilne namene bi nabirali cvetočo zel julija ali avgusta, vendar je vrsta v naravi ogrožena. Namesto tega jo kupimo v lekarni pridelano v nasadih. Čajno žličko droge iz zeli prelijemo s skodelico vrele vode. Čaj pijemo od 1 do 2 skodelici na dan. Čaj, ki mu lahko dodamo še ozko listni trpotec in bezgovo cvetje pomaga proti oslovskemu kašlju in astmi, bronhitisu, pljučni tuberkulozi. Iz rosike pridobivajo tudi tinkturo, ki je še učinkovitejša. Sok iz sveže zeli nakapamo na bradavice, kurja očesa, lišaje, pasaste izpuščaje.

OPOZORILO: Rosika lahko vzdraži kožo in sluznice, povzroči slabost in krvavo drisko. Pripravkov ne jemljite na prazen želodec. Če rosiko mešamo z drugimi rastlinami, so stranski učinki manj verjetni. Rosike ne uporabljamo med nosečnostjo in dojenjem.

Viri: http://www2.arnes.si/~sopjslat/mesojedke/okroglol.htm
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK , 2007



OPOZORILO: V - Vulnerable - ranljiva vrsta
To je vrsta, katere številčnost se v zadnjem času v velikem delu nekega območja zmanjšuje. Taka vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe okolja v katerem živi in bi v primeru nadaljnjega ogrožanja prešla pod prizadete vrste.

REGAČICA, NAVADNA (Aegopodium podagraria)

Druga imena: kozja noga, samojeja

Družina:kobulnice

Učinkovine: čreslovine, grenčine, vitamini

Zdravilne lastnosti: proti protinu in revmi,

Mlade liste regačice, ki jih naberemo pred cvetenjem, pripravimo kot špinačo ali solato, njihov okus spominja na korenje. Pospešujejo izločanje sečne kisline in so zato odlično zdravilo proti revmi in protinu. Iz cvetoče zeli pripravimo čaj tako, da 2 čajni žlički mladih listov ali zeli prelijemo s skodelico vroče vode. Čaj pomaga tako proti protinu, revmatizmu kot sklepnemu revmatizmu. Na dan lahko popijmo do 2 skodelici čaja. Iz korenine in listov pripravljamo dodatek h kopelim. Obkladki pomagajo pri vnetjih prstnih sklepov na rokah in nogah ter hladijo in blažijo bolečine.

Viri:

Slika: Alenka Mihorič na http://kamniski-vrh.net/images/k/aegopodium_podagraria3.jpg

http://kunci.forum-2007.com/prehrana-f4/seznam-uzitne-hrane-t17.htm

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

REDKEV, ČRNA (Raphanus sativus var.niger)

Druga imena: redkva, redkvica, vrtna redkev
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje z žveplom in gorčičnim oljem, rafanol, vitamin C
Zdravilne lastnosti: proti obolenjem žolča in jeter, sodeluje pri čiščenju zamaščenih jeter, pospešuje presnovo maščob in maščobnih zalog, izboljšuje stanje ožilja in pretok bolj zdrave krvi. Z izločanjem toksinov iz sklepov pomaga pri artritičnih in revmatičnih obolenjih. Deluje čistilno in razkuževalno na dihala.

Črna redkev je bolj znana kot zelenjava na jedilniku kot zdravilna rastlina. Če jo uživamo brez soli, je odlično sredstvo proti težavam z jetri in vnetjem žolčnika. Pospešuje izločanje žolča, deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom. Ameriška raziskava iz leta 2002 kaže, da uživanje črne redkve in zelenjave, ki vsebuje glukozinilate utegne preprečiti nastanek rakavih obolenj.


Če redkvinemu soku primešamo med, dobimo prastaro zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih.

Kulinarika:
Recepti: redkev izdolbemo in napolnimo z medom in sladkorjem ter pustimo na toplem 8 ur. Tako pripravljena redkev je hkrati zdravilo in kompot.

Solata: redkev naribamo, zmešamo s kuhanim fižolom v zrnju, začinimo z oljem in kisom, začimbami, ki pomagajo proti napenjanju (koper, koromač, koriander, kumina). Dodamo lahko tudi v trdo kuhana jajca, kuhano govedino.

Solata s črno redkvijo in korenčkom: črno redkev naribamo (tako kot jabolka za zavitek), rdeč korenček pa naribamo kot za drobno ribano kašo v razmerju 1:1. Nato posolimo in dodamo olje, pomešamo in ponudimo.

Črna redkev z jogurtovim prelivom.
Črno redkev olupimo, naribamo na tanke rezance in dobro nasolimo ter pustimo stati vsaj 15 minut, da se izloči grenki sok in redkev postane lažje prebavljiva. Redkev dobro ožamemo. Prelijemo z jogurtom, premešamo in če je potrebno dosolimo.

Makaroni s črno redkvijo
Jed je pripravljen iz testenin, prepražene črne redkve, naribanim sirom in narezanim drobnjakom. Potrebujemo: 400 g makaronov , 700 g črne redkve, 60 g masla, 60 g pekorina,
1 žlico olja,1 šopek drobnjaka, sol, črn poper v zrnu.
Postopek: Skuhamo testenine po navodilih proizvajalca. Črno redkev olupimo in naribamo na tanke rezance, stresemo v cedilo in blago posolimo. Nato jo pustimo stati, da izloči sok, ki vsebuje večino pekočih sestavin. V ponvi segrejemo olje, potem pa dodamo še maslo. Ko se stopi, dodamo naribano črno redkev. Med občasnim mešanjem jo pražimo približno 10 minut, da postane bela in hrustljava. Drobnjak drobno narežemo. Pekorino drobno naribamo. Kuhane makarone odcedimo in primešamo k prepraženi redkvi. Med mešanjem vse skupaj kuhamo dobro minuto. Odstavimo, vmešamo nariban sir, narezan drobnjak in sveže mlet črni poper, premešamo in postrežemo. Zraven makaronov ponudimo sezonsko solato in kozarec belega vina. Pekorino lahko nadomestimo s parmezanom.


OPOZORILO: Pri obolenju črevesja in želodca ter občutljivem želodcu se moramo črni redkvi odpovedati, ker rafanol močno napihuje. Žveplove spojine v redkvi lahko povzročijo vnetje ščitnice, zato ni primerna za ljudi s težavo ščitnice. Nikdar ne uporabljajmo brez premora več kot mesec dni.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8179

Dario Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

http://www.gurman.eu/recepti.php?S=6&Article=275

RAKITOVEC, NAVADNI (Hippoohaë rhamnoides)

Druga imena: pasji trn
Družina: oljčičevke
Učinkovine: glikozid kvercetin, vitamin A, E, K, B skupine, in C v 100 g plodov 300 mg ali več, celo do 1000 mg , organske kisline, flavonoidi, titan.
Zdravilna lastnosti: za pospeševanje krvnega obtoka, proti davici, gripi, pljučnici, pomanjkanju teka, spominski utrujenosti in krvavečih dlesnih. Utrjuje žile, zmanjšuje odlaganje maščob v telesu, veča spolno moč. Raziskave so potrdile, da pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, je odličen antioksidant. V Rusiji z njim skušajo zdraviti nekatere vrste raka.

Septembra in oktobra dozorijo rdeče jagode rakitovca, ki jih previdno odrežemo z vej, da jih ne poškodujemo in izgubimo zdravilni sok. Sok stiskamo hladno, ga sploh ne segrevamo, da ne uničimo vitamina C. Vendar je najpomembnejša učinkovina rakitovca kvercetin, ki izboljšuje moč srečne mišice in s tem krvni obtok. Krvni tlak se zaradi zoženja žil poviša, poveča se izločanje urina. Uporabljamo svež sok, ki ga pijemo, redkeje pripravimo izvleček, ki ga uživamo po žličkah.

Jagode rakitovca tvorijo v ovoju semena, visoke vsebnosti vitamina B12, ki jih drugače poznamo samo v jetrih. Poleg vitamina B12 vsebuje tudi druge B vitamine – B1, B2, B3, B in B9. Druge vitalne sestavine pa so: vitamin C ( jagode rakitovca imajo 10 x več vitamina C kot limone ) provitamin A, vitamine E, kalij, fosfor, železo in minerale, v glavnem pa kalcij in magnezij.

Jagode rakitovca so naravni antioksidant. Lastnosti antioksidantov pa so:pomagajo, da ostanemo zdravi in v odlični kondiciji, ščitijo pred UV žarki, upočasnjujejo zmanjšanje mišične mase v teku staranja, krepijo imunski sistem, pospešujejo obnovo poškodovanih celic, zmanjšujejo gubanje kože, krepijo vezno tkivo, pomagajo pri športnih poškodbah, pomagajo pri oteklih nogah, pomagajo pri hladnih rokah in stopalih in še in še.

Danes dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah rakitovec v prahu iz ekološke pridelave, ki krepi celotno telo, posebej živce in je resnični vir moči. Rakitovec v prahu je prav tako naraven antioksidant.

Naravni multivitaminski sok:

Jagode rakitovca damo v posodo, jih prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi krpo in skušamo iztisniti čim več soka. Shranimo jih v manjših steklenicah v hladilniku. Zaradi naravnih sadnih kislin se ohrani več tednov brez konzervasnov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom. če soku dodamo 17" do 3/4 kg medu naredimo sirup.

OPOZORILO: Nosečnice naj v prvih mesecih jemljejo rakitovec v majhnih količinah. Obstaja celo nekaj raziskav, ki omenjajo strupenost plodov, a to število je neprimerno manjše kot število raziskav tistih, ki poročajo o pozitivnih učinkih. V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem dr. Katje Galle-Toplak ni opozorila oz. nezaželeni učinki niso poznani. Rakitovca ne jemljite skupaj z zdravili proti strjevanju krvi. Soka ali sirupa ne pijte zvečer, ker močno poživljata.

Viri: http://www.biosi.si/product_info.php?products_id=386&osCsid=6a25edc325bb067c88f4e9c1e3c568a8

http://en.wikipedia.org/wiki/Hippophae_rhamnoides

Naravna zdravila, MK ; 2007

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

PUŠPAN, NAVADNI (Buxus sempervirens)

Druga imena: šimšir, zelenika

Družina: pušpanovke

Učinkovine: alkaloid buksin, eterično olje, čreslovina

Zdravilne lastnosti: proti revmatizmu in temperaturi, visokem krvnem tlaku, revmatizmu. Strupeni so vsi deli rastline, če jih prebavimo!!!

Je izredno počasi rastoča rastlina, saj doseže obseg 5 cm debeline debla šele v 100 letih. Ima gost les, ki v vodi potone. Že od kamene dobe dalje iz lesa pušpana izdelujejo glavnike in piščali. Pušpan je priljubljena rastlina v parkih, ki jo obrezujejo v različne oblike in živalske podobe, sadijo ga za živo mejo, labirinte.

V zdravilstvu se nalivki iz listov uporabljajo proti revmatizmu, zvišani temperaturi in kot blago odvajalno sredstvo. Če liste namočimo v olje in nekoliko ogrejemo, dobimo odlično sredstvo proti izpuščajem, nečisti koži in revmatizmu. Iz njega izdelujejo skupaj s korenino repinca, korenino koprive, žajblja, praproti črnice tudi pripravek za pospeševanje rasti las. Uporabljamo samo zunanje.

OPOZORILO: Pušpan se se uporablja samo v homeopatiji, v zeliščni medicini pa ne, ker ima strupene stranske učinke.

Viri: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

PIRNICA, PLAZEČA ( Agropyron repens)

Druga imena: bored, glistnek, grana, perenka, pirika, navadna pirnica, raba, rabnika, rava, skrada, škrada

Družina: trave

Učinkovine: saponini, sluz, triticin, eterično olje, vanilosid, kremenčeva kislina

Zdravilne lastnosti: proti oteklim žlezam, pri utrujenosti in preobremenjenosti, pospešuje izločanje vode.

Koreniko izkopljemo spomladi, narežemo in posušimo. Iz nje pripravljamo čaj iz 2 žličk droge na 1/4 litra vode zavremo in takoj odcedimo. Čaj pospešuje delovanje žlez v telesu, regenerira telo, čisti kožo in kri. Čaj lahko uživajo tudi otroci, pri pljučnih obolenjih. Zaradi kremenčeve kisline je uspešen tudi proti revmi in protinu.

PIRETROVEC (Anacyclus officinarum)

Druga imena: Pasja kamilica, konopnica

Družina: nebonovke/košarice

Učinkovine: eterično olje, čreslovina, smola

Zdravilne lastnosti: proti zobobolu, pospešuje izločanje sline, blaži bolečine

Pogosto rastlino zamenjujejo s pasjo kamilico, ki ima podoben zdravilni učinek. Nabiramo korenino med cvetenjem in po njem, od julija do oktobra. V primeru hudih zobobolov lahko žvečimo košček korenine. Če kuhamo čaj, na jedilno žlico suhe ali sveže korenine damo pol litra vode, pol litra vinskega kisa in pol litra rdečega vina . Čaj pomaga proti zobobolu. Prav tako pomaga tinktura iz 80 g posušene korenine in 1 litra alkohola. Tinktura naj pred zaužitjem miruje 2 tedna. Jemljemo 1 čajno žličko na sladkorju 2 krat dnevno.

Viri:http://www.meemelink.com/prints%20pages/24104.Asteraceae%20-%20Anacyclus%20officinarum.htm

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

PIJAVČNICA, OKROGLOLISTNA (Lysimachia nummularia)

Druga imena: kobuljica, mošnjak, drobižna, pijavčnica, pikasta pijavčnica, slakar

Družina: jegličevke

Učinkovine: saponini, čreslovina, kremenčeva kislina

Zdravilne rastline: proti trdovratnemu kašlju,

Včasih so jo uporabljali rudarji proti kašlju, zaradi vdihovanja premogovega prahu. V času cvetenja nabiramo celo zel s koreninami vred. Iz nje pripravljamo čaj tako, da 2 žlički droge prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo 10 minut. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja za grgranje pri vnetju grla, ustne votline, notranje pa proti notranjim krvavitvam, zunanje proti revmi, protinu, obkladek za rane in ture. Močan zvarek se dodaja h kopelim proti krčnim žilam, v isti namen lahko uporabimo obkladek. Svežo zel pa polagamo na kožna vnetja, lišaje, odrgnine.

Viri: http://www.trajnice.com/stranrastline/l0485.htm

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

PETELINČEK, VOTLI (Corydalis cava)

Druga imena: kurje mesce

Družina: rosničevke/ makovci

Učinkovine: alkaloidi med njimi bulbokapnin

Zdravilne lastnosti: Proti Parkinsovi bolezni, glistam, za izzivanje bruhanja.

Petelinček vsebuje veliko alkaloidov, ki jih je v gomolju več kot 12. Zato je za zdravilstvo zelo pomembna rastlina, a tudi nevarna, v večjih količinah pa celo škodljiva zdravju. Gomolj nabiramo v času cvetenja od marca do maja. Uporablja se pri zdravljenju Parkinsove bolezni, vznemirjenju in živčnim boleznim.

OPOZORILO: Ne smemo ga uporabljati brez zdravniškega nadzora.

PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

PERUNIKA, NEMŠKA (Iris germanica)

Druga imena: iris, plotnik, petelinov rep, sablja, hlipavec, modra lilija, sabljica, škarjice

Uporabni deli: korenike
Družina: perunikovke
Učinkovine: alkaloid, eterično olje, iridin, čreslovine, sluz, smola, škrob, sladkorje, holin, flavonski glikozid, čreslovine, vosek, sluz, listi: vitamin C.
Zdravilne lastnosti: proti migreni, bolečinam živcev, spodbuja jetra, črevesje, limfni sistem k očiščenju organizma od strupov, posledično pa izginejo mozolji, izpuščaji na koži. Posebej učinkovita je s kodrasto kislico in gozdnim repincem.

V jeseni naberemo korenino, jo očistimo in posušimo ter zmeljemo v prah. Čajna žlička droge na 1/4 litra vode deluje proti glavobolu, migreni, išiasu, nevralgijam, blaži težave pri trdovratnih prehladih glave. Blaži tudi fantomske bolečine po amputaciji udov. Če čaj pustimo počivati čez noč, da se ohladi in nato pijete nekoliko segretega po požirkih. Pomaga proti trdovratni zgagi, želodčnim in črevesnim težavam, pritisku v predelu jeter in žolča, pospešuje delovanje trebušne slinavke.

Dodaja se grenkim likerjem, v zdravilne namene pomaga pri prehladnih obolenjih, odvaja vodo.

Mazilo iz perunik pomaga pri manjših kožnih izpuščajih. Uporabimo kozje maslo ali "majsko" kravje maslo. Liste perunike grobo razrežemo in sesekljamo v električnem mešalniku, sok stisnemo skozi krpo in ga primešamo mehkemu maslu, dokler se ne obarva temnozeleno. Maslo hranimo v hladilniku, a ga moramo kmalu porabiti, da ne postane žarko. Za kasnejšo uporabo ga lahko zamrznemo v manjših posodicah.


Raznobarvno peruniko (iris versicolor) uporabljamo prav tako pri kožnih obolenjih. Pomaga tako, da deluje na jetra, ki so najpomembnejši organ za čiščenje strupov iz telesa. Lahko jo uporabljamo tudi pri poškodbah kože, ekcemih, pegah, madežih na koži, luskavici. Lahko jo uporabljamo tudi pri zapeki, katere vzrok je nepravilno delovanje jeter ali preskopo izločanje žolča. Uporabljamo korenike.

Prevretek: s skodelico vrele vode prelijemo 1/2 do 1 žličke posušenega zelišča (korenine)in zavremo in kuhamo 10-15 minut. Tekočino pijemo 3 krat na dan.

Raznobarvno peruniko uporabljamo v mešanico z ameriškim slamnikom, navadnim repincem in kodrolistno kislico.

OPOZORILA: Sveža rastlina še posebej korenika so strupeni. Povzroča slabost, bruhanje in drisko.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

PASJI JEZIK, NAVADNI (Cynoglossum officinale)

Druga imena: pravi pasji jezik

Družina: srhkolistnice

Učinkovine: alkaloidi, čreslovine, grenčine, glikozidi, eterično olje, sluz

Zdravilne lastnosti: za zdravljenje ran

Nabiramo cvetočo zel pasjega jezika in jo sušimo v senci. Zdravilna je tudi korenina 2.letne rastline, ki jo nabiramo zgodaj spomladi ali jeseni. Čaj pripravimo iz posušenih listov ali iz zavretka korenine. Oboje je odlično za celjenje ran. V čaju kopamo noge z odprtimi ranami, pripravimo si obkladke, ki jih menjamo na 8-10 ur. Iz drobno narezane korenine pripravimo tudi mazilo tako, da drobno narezano korenino pražimo na segreti svinjski masti. Mazilo pomaga pri celjenju opeklin, pasjih ugrizih, odrgninah, pravijo, da tudi pri izpadanju las.

Viri: http://commons.wikimedia.org/wiki/Cynoglossum_officinale

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

PAPRIKA ( Capsicum annuum)

Druga imena: španski poper, turški poper

Družina: razhudnikovke

Učinkovine: alkaloid kapsaicin, eterično olje, karotinoidi, vitamini, predvsem C.

Zdravilne lastnosti: proti pomanjkanju teka, krvavitvah maternice, deluje proti napihnjenosti, sluzi v želodcu, vrenju v črevesju, zato jo dodajamo jedem surovo ali posušeno. Paprika vsebuje tudi do 8 krat več C vitamina kot limone. Flavonoidi skupaj s C vitaminom so ključnega pomena za zdravo ožilje, posebno kapilare. Paprika uravnava krvni tlak, razkraja krvne strdke, razbremenjuje srce. Je antioksidant. Učinkuje razkuževalno, razstrupljevalno, spodbuja naravno odpornost telesa. Uravnava presnovo, pospešuje odvajanje vode, čisti sečila. Čisti in krepi sluznice, pomaga izločiti nezdrave sluzi in spodbuja izkašljevanje. Spodbuja prebavo maščob, znižuje holesterol, pospešuje srčni utrip in potenje. , Vse naštete lastnosti veljajo za sladek in pekoče paprike.

Paprika je bolj znana kot zelenjava. Med različnimi ostrimi in sladkimi vrstami po zdravilnih učinkovinah ni dosti razlike. Meso paprike in semena vsebujejo učinkovine, ki dražijo kožo. Medicina priporoča papriko za pospeševanje prebave, proti pomanjkanju teka, slabokrvnosti. Pekoča paprika deluje kot učinkovito sistemsko poživilo. Uravnava krvni obtok, ker krepi in ureja delovanje srca, arterij, kapilar in živcev. Plodove paprike uporabljam pri prebavnih motnjah, napenjanju, koliki, šibki prekrvavljenosti, zaradi katere imamo hladne noge in roke, Pomagajo proti izčrpanosti in varujejo pred prehladom. Zunanje nam je v pomoč pri revmatičnih obolenjih. Z mazilom v zmernih količinah zdravimo ozebline, če koža ni preveč poškodovana. Pri vnetem grlu grgramo pripravke,ki smo jim dodali papriko v prahu in miro.

Tinkturo uporabljamo proti revmatičnim obolenjem, protinu, proti krvavitvam maternice v klimakteriju, proti hemoroidom.

V kulinariki je paprika kot začimba je ostra, pol ostra ali mila (sladka), pripravljena iz mletih plodov paprike (Capsicum annuum). Beseda paprika je preko madžarščine izposojena iz srbščine, kjer »paprena« pomeni »pekoča«, ta beseda pa izvira iz srbskega papar (poper), izposojenega iz latinskega piper kot izraza za poper. Španska kuhinja se je prva srečala s papriko. Prodajali so jo kot španski poper.

V madžarski kuhinji je paprika postala popularna predvsem med Napoleonovimi vojnami, ko ostale začimbe zaradi pomorske blokade niso bile dostopne. Po papriki je znam predvsem golaž in razne vrste salam.

V francosko kuhinjo jo je vpeljal kuhar Georges Auguste Escoffier. Mleto papriko si je priskrbel iz Madžarske in s to madžarsko začimbo požel mednarodno občudovanje. Znana sta bila njegova piščanec s papriko in madžarski golaž.

Pri kuhanju jo uporabljamo zelo široko, na primer za: dušeno meso (golaž, segedinski golaž)
pikantne juhe (golaževa, paradižnikova) , paprikaš, slane jedi s sirom in skuto (na primer liptovski sir) prikuhe iz zelenjavne paprike in paradižnika krompirjev in gobov golaž.

Uživamo jo tudi surovo v solati, največkrat v kombinaciji s paradižnikom in čebulo, vloženo, pečeno na žaru, kot okras in prilogo v sendvičih itd...

OPOZORILO: v večjih količinah jekapsaicin hitro nadraži prebavila, ledvica, in mehur.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Paprika_(začimba

http://sl.wikipedia.org/wiki/Paprika

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

David Hoffmann: Zelišča:celostno zdravljenje

David Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

KUTINA ( Cydonia oblonga)

Druga imena: dunja, kutna, kutnja

Družina: rožnice

Učinkovine: sluz, čreslovine, mastno olje, pentosan, pektin

Zdravilne lastnosti: sredstvo proti kašlju, pomaga pri preležaninah, vneti koži dojenčkov, opeklinah, razpokanih ustnicah, vnetih očeh, prsnih bradavicah ter pri hemoroidih.

Plodovi rastejo na drevesastem ali grmičastem steblu z gladkim lubjem rjave barve. Podobni so jabolkom, včasih pa tudi hruškam. Domovina kutine je severna Perzija od koder se je preko Grčije razširila v Italijo in od tod tudi k nam. Kutina cveti konec maja in junija, zori šele v oktobru, dozori pa v kleti v decembru. V plodovih je veliko pektina, sluzi, amigdalina, emulzina, fosforne kisline, vitamina C, ki so važni pri ohranjanju zdravja zlasti v času prehladov in ob črevesnih obolenjih.

Kutina ima trde plodove, ki jih je možno uživati samo v želejih, kompotih ali marmeladah. Včasih so jih polagali v omare zaradi izrazitega prijetnega vonja. V zdravilstvu se uporabljajo pečke, ki vsebujejo veliko sluzi (cca 22%). Pečke namočimo v mrzlo vodo, da dobimo kutinovo sluz. Danes jo dobimo tudi v lekarnah (Mucilago seminum cydoniorum). Kutinova sluz zdravi notranja vnetja ustne in žrelne votline ter bronhije. Semena navadne kutine uporabljamo tuid pri zapeki. Pomagajo tudi vnetju želodčne sluznice in črevesnemu katarju.

Kuhani plodovi vsebujejo veliko pektina in so učinkoviti pri boleznih črevesja, pospešujejo pa tudi menstruacijo.

Sveta Hildegarda svetuje kutine pri protinu, pri izločanju preveč sline ter revmatikom. Učinkovite naj bi bile tudi pri Parkinsonovi bolezni. Kutina telo razstruplja, skrbi za ravnovesje v telesu in posrka strupe v črevesju. Kutine uživamo v kompotu, v marmeladah, želejih, krhlje lahko posušimo v pečici. Popečene ali kuhane rezine lahko celo neposredno polagamo na rano skupaj z zdravilnimi zelišči kot je rman.

OPOZORILO: Preventivno naj se kutine izogibajo nosečnice.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kutina

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

David Hoffmann: Zelišča : celostno zdravljenje

OSTROŽNIK, POLJSKI (Consolida regalis/ Delphinium consolida)

Druga imena: motikica, Elijev voz

Družina: zlatičevke

Učinkovine: alkaloidi, barvila

Zdravilne učinkovine: odvajalo, proti belemu toku v kopelih skupaj s hrastovim lubjem.

Ker ima rastlina nekaj stranskih učinkov, se ji je uradna medicina odpovedala. Ljudsko zdravilstvo pa ga še uporablja kot odvajalo. Nabiramo liste, cvetove, zel v času cvetenja od junija do avgusta. Iz droge skuhamo čaj tako, da damo 2 žlički droge v skodelico vrele vode. Čaj pomaga tudi proti glistam. Drogo lahko tudi zmeljemo in jemljemo kot prah zmešan z vodo pri kašlju in zgagi. Svež sok čisti rane in jih hitro celi. Drogo lahko pomešamo z rožno vodo in uporabljamo kot hladilno sredstvo za oči.

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Consolida_regalis_030705.jpg

OGRŠČICA, ČRNA ( Brassica nigra)

Druga imena: črna ogrščica, črna gorjušica, gorčica, goršica

Družina: križnice

Učinkovine: glikozid sinigrin, olje, beljakovine, slu, alkaloid sinapin

Zdravilne lastnosti: proti revmatičnim in sklepnim bolečinam, artritisu, vnetju prsne mrene, za pospeševanje prekrvavitve kože, širi krvne žile, izboljšuje krvni obtok, odvaja vodo. Notranje pomaga proti neješčnosti in slabi prebavi. Z raziskavami preverjajo njeno učinkovitost na zaviranje raka ( podobno kot druge rastline iz družine križnic npr. brokoli).

V kulinariki: Gorčica, ki jo jemo kot prilogo h klobasam so zmleta semena črne in bele gorčice oz. ogrščice. Cela semena bele gorčice uporabljamo pri vlaganju kislih kumaric in druge zelenjave.

Dajejo jo tudi v nekatere salame in klobase, v solatne dressinge in pečeno meso. Mleta gorčica se uporablja za koktajl omake, ribje jedi, omake za žar, sirove jedi in začimbne kolače.

V zdravilstvu se uporabljajo zmleta semena, ki jim odstranijo gorčično olje, ker draži kožo. Obkladke pripravimo kot vročo kašo, ki jo premešamo in zavijemo v laneno krpo, obkladke polagamo na obolela mesta pri pljučnici, bronhitisu z visoko temperaturo, išiasu in revmi. Lahko jih masiramo z alkoholnim izvlečkom iz semen. Notranje deluje ogrščica poživljajoče na želodčne žleze in pospešuje prebavo.

OPOZORILO: Obloge uporabljamo previdno saj, če jih pustimo predolgo lahko povzročijo hudo bolečino, mehurje in trajne poškodbe kože. Oblog nikdar en polagamo na poškodovano kožo ali v bližino oči. Bolniki, ki imajo težave s krvnim obtokom, dihali, venami kot so krčne žile naj teh pripravkov ne uporabljajo. Pripravki iz črne ogrščice niso primerni za otroke.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

slika www.RTVslo

Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

MRZLIČNIK, NAVADNI (Menyanthes trifoliata)

Druga imena:cupalica, grenka detelja, mrzlična detelja, močvirska detelja, deteljica, mrzlični koren, strmen, ščavnica, treslička, trilistnik

Družina: mrzličnikovke

Učinkovine: glikozidi (meniantin, meliatin), čreslovine in pektin

Zdravilne lastnosti: proti želodčnim, črevesnim težavam, je sredstvo proti vročini, proti revmi in protinu. Lajša bolečine pri revmi.

Čaj pripravimo iz ene žličke posušenih listov, ki jih prelijemo s skodelico mrzle vode in zavremo. Skupaj z meto dobimo pomirjevalen čaj za želodec in črevesje. Alkoholni izvleček se v homeopatiji se uporablja proti glavobolu, proti hudim bolečinam pri nevralgiji trigeminusa.

Vir: http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=11&lang=slo

Naravna zdravila, MK; 2007

OPOZORILO: Rastlina je močno ogrožena in je zaščitena. Uvrščena je na rdeči seznam ogroženih vrst pod kategorijo V (ranljiva). Veliki odmerki lahko povzročijo bruhanje. Dnevno dovoljena količina je 6 g, oziroma 15 kapsul po 400 mg na dan. Pripravkov ne uživamo ob driski ali vnetem črevesju. Mrzličnik ni primeren za nosečnice.

MOŽINA, POLJSKA (Eryngium campestre)

Druga imena: bodeče pripotje, zmajev greben

Družina: kobulnice

Učinkovine: eterično olje, saponin, čreslovina, alkaloid, sadne kisline

Zdravilne lastnosti: proti kašlju in bronhitisu, povečuje izločanje urina, proti želodčnim težavam, zlatenici, kožnim obolenjem, vnetjem dlesni, uravnava menstruacijo. Ljudsko zdravilstvo ji pripisuje tudi lastnosti afrodiziaka in morda jo je prav to pripeljalo do rdečega seznama ogroženih oz. iztrebljenih vrst.

Rastlina je po videzu podobna osatu. Uradna medicina uporablja možino skupaj z drugimi zdravilnimi rastlinami v čajnih mešanicah in sirupih proti kašlju. Iz posušene in drobno naribane korenine pripravimo čaj. Na 1/4 litra vode uporabimo eno čajno žličko droge, ki jo damo v mrzlo vodo in prevremo. Sok sveže zeli, ki jo naberemo med cvetenjem julija in avgusta priporočajo proti jetiki, kožnim boleznim, topil naj bi ledvične kamne in kamne v mehurju.

OPOZORILO: Rastlina je uvrščena na rdeči seznam-seznam ogroženih vrst in se smatra že za iztrebljeno, zato je v naravni tudi, če bi jo našli, ne smemo nabirati.

MILNICA, NAVADNA (Saponaria officinalis)

Druga imena: blevica, trpežan milnica, piperat, žajfno zelje, žajfje

Družina: kličnice

Učinkovine: saponini, flavoni, glikozidi, vitamini

Zdravilne lastnosti: proti nezadovoljivem delovanju trebušne slinavke, blago odvajalno sredstvo

Rastlina je dobila ime po tem, da njena korenina izloča peno, če jo potopimo v vodo. Bila je nadomestek za milo. V zdravilstvu je milnica odlično sredstvo proti suhemu kašlju. Čaj pripravimo tako, da 6 ur posušeno in narezano korenino namakamo v mrzli vodi , nato zavremo in korenino iztisnemo. Čaj pospešuje delovanje žlez, jeter( žolča), trebušne slinavke, kar pomaga predvsem sladkornim bolnikom. Pospešuje delovanje želodca in črevesja, izločanje urina. V čaju lahko okopamo noge, ker odpravlja glivična obolenja, kožne lišaje. Pomaga proti luskavici.

METLA ( Sarothamnus scoparius/Cytisus scoparius)

Druga imena: navadna metla
Družina: metuljnice
Učinkovine: alkaloid spartein, grenčine, čreslovina
Zdravilne lastnosti: proti motnjam vegetativnega živčevja, je diuretik, ki odpravlja edeme zaradi zastajanja tekočin, pospešuje izločanje tekočine, pomaga pri blagih aritmijah srca, preprečuje srčno-žilen bolezni in raka, je antioksidant. Študija leta 1995 je pokazala, da imajo bolniki, ki uživajo pripravke iz metle, manjše tveganje za nastanek motnje srčnega ritma, ki jo imenujemo migetanje prekatov in je življenjsko nevarna upočasnitev srčnega ritma, ki je posledica srčnega infarkta ali elektro šoka. Tiramin v cvetovih oži krvne žile.

Čaj in izvlečki iz droge. zeli, korenine ali semena spodbujajo delovanje srca, v večjih pa ga hromijo. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo močno razredčene kapljice tudi kot dodatek h kopelim pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju in kožnih boleznih.

OPOZORILO: Pripravke lahko uživamo samo pod zdravniškim nadzorom zaradi strupenega alkaloida sparteina. Nikdar jih ne uporabljamo med nosečnostjo ali dojenjem. Pripravkov ne uporabljate, če imate visok krvni tlak. Prevelik odmerek lahko povzroči omotico, bruhanje, drisko. Ne uporabljajte pripravkov z drugimi antidepresivi.

MAK, POLJSKI (Papaver rhoeas)

Druga imena: gospodičnica, križec, divji mak, prpelica, pumpala, purpelica, putpelica, roštalca

Družina: makovke

Uporabni deli: cvetni lisit, pri Kalifornijskem maku pa zračni deli.

Učinkovine: alkaloid rhoeadin, organske kisline, čreslovine

Zdravilne lastnosti: proti kašlju, znižuje krvni tlak, zmanjšuje možnost krčev, lajša bolečine, sprošča. Uporabljajo ga za zdravljenje nespečnosti, tesnobe, razburjenosti, stresa. Pri tem je bolj učinkovit kalifornijski ali uspavalni mak.

Cvetove poljskega maka nabiramo takoj, ko se oprejo (ne sredi polj, ki jih škropijo in gnojijo), iz njih pripravljamo sirup in čaj. Čaj pripravimo iz zvrhane žlice posušenih cvetnih listov, ki jih prelijemo s skodelico vroče vode. Po 10 minutah čaj precedimo, pijemo toplega, sladkanega z medom. Čaj pomaga tudi proti bolečinam v prsih, hripavosti in sluz v pljučih. Zaradi lepe barve cvetov cvetne liste dodajamo čajem in potpurijem. Sirup pripravimo za otroke po splošnem enostavnem postopku za sirupe.

Rastlina nima tako močnega učinka kot vrtni mak, iz katerega pridobivajo opij.

Makova semena niso narkotična in jih uporabljamo v kulinariki pri pecivu kot nadev, kruhu kot posip. V Indiji semena zmeljejo in z njim zgoščajo omake.

OPOZORILO: Vsebuje alkaloide morfin in narkotin, ki sta mamilo. Strupen je mleček.

Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK , 2010