Fosil

Fosil

19. december 2008

MOKOVEC (Sorbus aria)

Družina: rožnice
Učinkovine: vitamini
Zdravilne lastnosti:plodovi učinkujejo proti driski in vnetjem sluznice

Mokovec je listopadno drevo iz družine rožnic, ki uspeva tudi v Sloveniji najbolj pogosto v gozdovih Gorjancev. Raste v zmernem podnebju, najraje na apnenčastih tleh do 1600 metrov visoko. Drevo ima močan koreninski sistem, doma je v Evropi, razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, ki zobljejo zrele jagode.

Mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo žganje. Mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti.
Cvetovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta socvetja, ki so prekrita s puhom. Drevo je žužkocvetka, kar pomeni, da je v cvetovih cvetni prah in pelod. Plodovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno, meso sladkastega okusa. Nabiramo jih v prvih jesenskih dneh, ko se zmehčajo. Odrežemo cele skupine plodov, s pecljev pa jih poberemo šele pred uporabo. V hladilnik se s peclji dobro ohranijo po teden ali več. Za zimo jih posušimo ali zamrznemo.

Mokovec, natančneje navadni mokovec ima na zgornji strani liste temno zelene in bleščeče, po spodnji pa gosto pokrite z dlačicami. Bleščeča povrhnjica odbija močno sončno pripeko, svetla polst na spodnji strani pa liste varuje pred izgubo vode. Raste, počasi, a je trdoživ. Spodnja stran listov je bela kot moka, in ko poleti ob pobočjih piha vzgornik, po privzdignjenih belih listih mokovec že na daleč opazimo. A ni zaradi mokaste beline listov mokovec mokovec. Ime je dobil zaradi plodov. Do prve slane so rdeči plodovi čvrsti. So pustega in mokastega okusa, če niso dovolj zreli so trpki. Po slani se plodovi zmehčajo in malo osladijo. Vendar plodovi mokovca hitro odpadejo, še tudi nezreli, zato je bolje, da jih naberemo vse, tudi oranžne, ki niso dovolj zreli, a jih zato pustimo v košari v hiši, da se osladijo. Mokovec je bližnji sorodnik jerebike.

Iz polodov mokovca je mogoče nakuhati žganje s sadnim vonjem. Lahko pa plodove namočimo v žganje in putimo vsaj 3 tedne. Iz plodov mokovca pripravljamo marmelade in želeje po enakem postopku kot iz jerebike . Pest plodov skupaj z drugim sadjem skuhajte v kompot. Za takojšnjo porabo jih pretlačimo v kašo skozi sito, da odstranimo pečke, ki jih lahko uporabimo za kompot kot dodaten okus.
Ko so bili hudi časi lakote so ljudje plodove so nabirali, jih na peči (ali v ohlajajoči se peči) posušili in suhe zmleli v moko. Kot primes krušni moki ali celo njen nadomestek so iz mokovčeve moke pekli sladkast kruh. Zato je mokovec pravzaprav v resnici dobil ime mokovec.
Naribana jabolka s kašo iz mokovca
Mokovčeve plodove zmečkamo z malo vode in pretlačimo skozi sito. Za vsako osebo potrebujemo 2-3 žlice kaše, 2 jabolki in sok pol limone. Jabolka naribamo i n zmešamo s kašo in limoninim sokom. Po okusu sladkamo, okrasimo in posipamo s cimetom. Namesto jabolk lahko uporabimo hruške ali kutine.

Opozorilo: V plodovih so pečke, za katere je bolje, da jih izpljunemo, saj v vsebujejo amigdalin, ki je v večjih količinah strupen. Amigdalin je tudi v pečkah jabolk, hrušk in drugih gojenih sorodnikov mokovca.
Viri: Matjaž Mastnak, Nedelo z dne, 23. 9. 2007
Mokovec, v Total, 21.9.2007 str.16
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

18. december 2008

PODARIMO UŽITNA DARILA

Pridelek z zeliščnega vrta lahko
uporabimo za raznovrstna domača darila. Poiščimo samo primerno embalažo. Podarimo lahko čajne mešanice, začimbe, marmelade, piškote, suho sadje, za začinjene slane mešanice pa so najbolj primerne keramične posode. Vanje lahko natresemo česnovo sol, odišavljene soli, zeliščno sol ali mediteransko mešanico začimb, zanjo so primerni tudi neglazirani glineni lončki s pokrovi, ki jih okrasimo s krpicami blaga in trakovi. Morda najdemo kaj primernega na spodnjih naslovih med keramiko in lesnimi posodami ter priborom. Splošno velja, da za delo z začimbami, medom, glino, kisom, raje uporabljamo lesen pribor, ker sestavine reagirajo s kovino. Zelišča lahko zavijemo v celofan, okrasimo s pentljo in vse skupaj podarimo v košarici ali leseni skledici.

Recept za začinjeno sol:
Sestavine:
500 g morske soli
2 žlici kumine,
2 žlici zrn črnega popra,
žlica koriandrovih semen,
žlička klinčkov.

Zeliščna sol:
500 g morske soli,
4 zmečkani lovorjevi listi,
2 žlici posušenega timijana,
2 žlici posušenega rožmarina,
žlička posušenega origana.

Postopek:
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. Sol z leseno žlico pretresemo v kozarec in ga zapremo. Opremimo z izvirno etiketo ali listkom na vrvici ali elastiki. Priporočljivo je navesti sestavine in datum.

Ali veš, da je gomashio japonska mešanica soli in sezamovih semen (običajno črnih)v razmerju 3 delov sezama in enega dela grobe soli. Semena suho prepražijo in jih skupaj s soljo stolčejo v možnarju v prah. Sezamovo semena prištevamo med polnovredna živila.
Provansalska zeliščna mešanica:
2 dela timijana
1 del origana,
1 del šetraja,
1 del rožmarina,
1 del majarona.
Začimbe posušene stremo in zmešamo v mešanico, ki je odlična za začinjanje omaka, pečenega paradižnika, pizze, mesa in zelenjave, ki jo pripravimo na žaru.

Embalažo iz keramike in lesa ter lesene pripomočke kot je žlica za med, žlička za doziranje čaja, lesena čajna žlička jemanje sirupov itd najdete na http://www.umetnostna-obrt.com/11033-vecnamenska-posoda-p-1627.php

14. december 2008

Gojenje zelišč na okenski polici in na prostem

Zelišča lahko gojimo na prostem ali celo na okenski polici. Upoštevajmo, da bazilika, majaron, origano in timijan potrebujejo veliko svetlobe in sonca, drobnjak, peteršilj, meta in prava krebuljica pa hladnejše lege in manj neposrednega sonca. Nekatera zelišča potrebujejo direktno sonce -, najbolj primerna so zato tista okna, ki gledajo na jug, jugovzhod ali jugozahod in jih sonce direktno obseva vsak pet ur na dan. Lončke z zelišči na okenskih policah vsak dan obračajte za 45 stopinj. Tako bodo stebelca rasla pokončno in se ne bodo začela nagibati v eno smer. Če jih gojimo znotraj hiše naj imajo stalno temperaturo med 16 in 21 stopinj, redno jih zalivajmo in upoštevajmo, koliko vode katera potrebuje. Važno pa je, da imajo v loncu drenažo iz peska ali črepinj, ki omogoča odvečni vodi, da odteče in da zemlja ne zamaši odtoka v lončku.

Zelišča na okenski polici potrebujejo torej ravno prav svetlobe in vode. Večino zelišč vzgojimo iz semen. Če ste neučakani in bi radi čez noč že začeli zelišča smukati prve poganjke, imajo v vrtnarijah in na tržnicah sadike. Osnovna navodila za vzgojo zelišč lahko dobite v knjigah. Mlada zelišča lahko kupite tudi v supermarketih, a je njihova kakovost vprašljiva, predvsem kaj so počeli z njimi, preden so prišla do polic, kako so bila gojena in kolikokrat škropljena. Katera zelišča so torej najprimernejša za na okensko polico? Nekako najbolje se obnesejo nizko rastoče rastline: bazilika, peteršilj, origano, timijan, žajbelj, drobnjak, koper, divji pelin, citronska melisa, meta, kislica, kreša in druge. Zrasle ne bodo tako visoko in košato kot bi zunaj, a polepšale nam bodo stanovanje in izboljšala okus jedi.

Gojenje na prostem je podobno, zelišča lahko zasadimo v čebre, lesene zabojčke, stare posode ali glinene lonce, ki so za gojenje posebej primerni, ker zadržuje vlago oz. vpija odvečno. Nekaterim rastlinam prija, da jih gojimo skupaj, tako kot kombinaciji enoletnic: bazilika, koper, šetraj, ki jim dodamo rožmarin, lovor v ozadju, vmes pa lahko nasadimo limonasti timijan, majaron, škrlatno kaduljo.

Skupaj ne smemo saditi: janeža in kumine, kopra in koriandra, peteršilja in poprove mete. Pehtran in poprova meta se zelo razbohotita, zato naj imata svojo posodo, ker bi drugače ovirala druge rastline.

Pozimi moramo korenine lovorja in rožmarina zaščititi s slamo in celo pokriti s plastično folijo. Če imamo občutljive trajnice v lončkih, jih lahko prezimimo v rastlinjaku ali neogrevani kleti.

Najprimernejša zelišča za gojenje po nasvetu svete Hildegarde so: šetraj, timijan, rožmarin, koper, vinska rutica, ožepek, majaron, luštrek, krebuljica, drobnjak, peteršilj, melisa.

Vir: http://www.zurnal24.si/zelisca-okenska-polica/zstil/hobiji/44246
Elisabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč

11. december 2008

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006

10. december 2008

VINO ZA SRCE

10 svežih peteršiljevih stebel skupaj z listi damo v 1 l čistega vina, dodamo1-2 žlici čistega vinskega ali jabolčnega kisa. Kuhamo 10 minut na malem plamenu. Dodamo še 300 g medu in še 4 minute kuhamo. Vroče vino precedimo v steklenice, ki smo jih sprali z malo močnega alkohola. Zapečatimo. Usedlina na dnu steklenice, ne škoduje in jo lahko popijemo z vinom. Nekateri opustijo kuhanje medu, da ne izgubi med preveč učinkovin.

Vino uspešno zdravi srčne slabosti, srčni boleznih, angini pektoris. Zbadanje pri srcu bo izginilo, če vzamete 1-3 jedilne žlice vina na dan. Vsekokor je to dopolnilno zrdavljenej k terapiji, ki jo je predpisal zdravnik.

Vir:Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne, Mavrica, 1996; str. 70
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vino

ŠVEDSKA GRENČICA

Sestavine švedske grenčice po Marii Treben: 10 g aloje, 5 g mire, 0,2 g žafrana, 10 g seninih listov, 10 g kafre, 10 g korenin rabarbare, 10 g kurkume, 10 g mane, 10 g beneškega terjaka, 5 g korenin bodeče neže, 10 g korenin angelike. Namesto aloje lahko uporabimo encijanove korenine ali pelinov prah. Mešanico zelišč namočimo v 1,5 litra 38-40% žganja v 2 litrski steklenici s širokim vratom. Pustimo 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika, vsak dan pretresemo. Pretresemo tudi pred precejanjem in vsakokratno uporabo. Preostala količina lahko ostane neomejeno dolgo čas na zeliščih. Tekočino napolnimo v majhne steklenice in jih dobro zapremo in lahko hranimo na hladnem več let. Z leti celo učinkovitost narašča. To je recept dr. Samsta, ki ga je zapisala Maria Treben v svoji knjigi: Zdravje iz božje lekarne, Mavrica, 1996; str. 61

Švedska grenčica deluje z obkladki na zatilju pri vnetju možganske mrene, poškodbah glave zaradi udarca ali padca. Vsekakor je to dopolnilno zdravljenje po obisku zdravnika. Obkladki delujejo pri odstopanju mrežnice, krvavitvah mrežnice, porozni mrežnici. Polagajo se na zaprte oči po 1 uro. Obkladki in mazanje vek ohranja dober vid do pozne starosti.

Švedska grenčica pomaga proti prehladu, nahodu, bolečinam, naglušnosti, revmi, protinu, deformacijam sklepov, zvinih, udarcih, gastritisu, težavam s trebušno slinavko (Maria Treben švedsko grenčico priporoča celo diabetikom). Z obkladki švedske grenčice izginejo znamenja, bradavice, lise, jagodasta znamenja, lojnate bradavice, kurja očesa, bradavice. Preženejo šumenje in zvonjenje v ušesih, krepijo spomin (lahko si kar zunanje namažemo glavo), čistijo kri, pospešujejo krvni obtok, preženejo drisko, slabo prebavo, glavobole, obolenja želodca, jeter, žolča, ledvic. Pri trombozah in obolenjih vem kožo najprej namažemo z ognjičevo kremo, čez pa položimo obkladke s švedsko grenčico.

Kapljice nakapamo v čajno žličko in jemljemo po 3 krat na dan z malo vode ali zeliščnega čaja.

Stari rokopis (prepis o zdravilni uporabi švedskih zelišč, ibid.; str. 67)
1. če jih vdihujemo ali njuhamo, ovlažimo z njimi teme glave, pokapamo navlaženo krpo in jih polagamo na glavo, preženejo bolečine in omotico, krepijo spomin in možgane.
2. pomagajo pri motnih in bolečih očeh, zmanjšajo rdečico, vnete oči. Preženejo lise in sivo mreno, če vlažimo očesne kote in polagamo navlaženo krpo na oči.
3. ozdravijo akne, kozavost, izpuščaje, kaste.
4. Pri zobobolu damo v nekaj vode jedilno žlico švedskih kapljic in to raztopino zadržimo ustih ali boleči zob namočimo z navlaženim kosom vate.
5. Mehurčke na jeziku navlažimo s kapljicami.
6. Pri vnetem ali ranjenem grlu, bolečem požiranju hrane in pijače, vzamemo nekaj kapljic zjutraj, opoldne in zvečer in jih počasi pogoltnemo.
7. Pri krčih v želodcu vzamemo jedilno žlico kapljic.
8. Pri kolikah vzamemo 3 jedilne žlice kapljic eno za drugo.
9. Pomagajo proti zaprtju, želodčnim težavam, vetrovom, hladijo jetra.
10. So sredstvo za želodec, če ta slabo prebavlja.
11. Pomagajo proti bolečinam v žolču. Zjutraj in zvečer vzamemo polno jedilno žlico kapljic, ponoči si položimo obkladke s kapljicami na boleče mesto.
12. Pri vodenici vzamemo tednov zjutraj in zvečer po eno jedilno žlico kapljic v belem vinu.
13. Pri bolečinah in šumenju v ušesih s kapljicami navlažimo kos vate in ga vtaknemo v uho. Celo povrne izgubljeni sluh.
14. Pri bolečinah v maternici damo 3 dni zapored polno jedilno žlico kapljic v rdečem vinu, potem pol urni sprehod, šele nato zajtrk, a brez mleka. Po kapljicah nikdar ne smemo piti mleka.
15. V zadnjih 14 dnevih pred porodom jemljite zjutraj in zvečer polno jedilno žlico kapljic, kar bo olajšalo in pospešilo porod.
16. Vnete prsne bradavice pozdravimo z obkladki iz grenčice.
17. Otrokom pospešijo izločanje vodenih koz. Kapljice jim dajemo razredčen v vodi glede na starost, Ko se začnejo koze sušiti, jih mažemo s kapljicami, da ne bodo za njimi ostale brazgotine.
18. Otrokom in odraslim preženejo gliste, celo trakuljo.
19. Pri zlatenici jemljemo 3 krat na dan polno jedilno žlico kapljic, na otečena jetra polagamo obkladke s kapljicami.
20. Odpirajo vse zlate žile (hemoroide), zdravijo ledvica, iz telesa odvajajo tekočine, rešijo nas depresij, melanholije, vzbudijo tek in presnovo.
21. Kapljice tudi notranje odpirajo zlato žilo, če jo na začetku pogosto omočimo in in z uživanjem od znotraj omehčamo, še posebej pred spanjem. Z zunanje strani je potrebno položiti s kapljicami navlažen kos vate.
22. Pri nezavesti, bolniku vlijemo v usta jedilno žlico kapljic, kar ga bo zdramilo.
23. Prežene bolečine pri tihi božjasti (krči).
24. Pljučni bolniki (jetika) vzamejo kapljice zjutraj na tešče: kura taja 6 tednov.
25. Pri izgubi mesečnega perila ali pri premočnih krvavitvah jemljemo kapljice 3 dni. Prekinemo, ponovimo 20 krat. Beri opozorilo Mariborskih lekarn, saj novejša dognanja nasprotujejo starim receptom v nekaterih primerih.
26. Pomagajo proti belemu toku.
27. Pri epilepsiji damo kapljice takoj ob napadu. Bolnik naj kapljice uživa dalj časa, ker krepijo živce. Beri opozorilo Mariborskih lekarn. Današnja dognanja nasprotujejo jemanju švedske grenčice v primerih epilepsije.
28. Zdravijo ohromelost, preženejo omedlevico in slabost.
29. Zdravijo vodene koze, šen.
30. Pri vročini, mrzlici, damo jedilno žlico kapljic.
31. Kapljica naj bi zdravile tudi raka, stare vodene koze, bradavice, razpokane roke. Rano, mesto sperimo z belim vinom, pokrijemo s krpo namočeno s kapljicami.
32. Zacelijo vse rane, vseknine, vreznine, če jih pogosto omočimo s kapljicami tako, da nanje polagamo v kapljice namočeno tkanino.
33. Odstranijo brazgotine, tudi zastarane, če jih omočimo do 40 krat.
34. Z njimi zdravijo fistule.
35. Opekline, ne glede na izvor.
36. Odstranjujejo buške in lise zaradi udarcev.
37. Vračajo izgubljen okus in apetit.
38. Pri slabokrvnosti vrnejo barvo na lica. Čistijo kri, tvorijo novo, pospešijo obtok.
39. Revmatične bolečine v sklepih izginejo, če jih uživamo zjutraj in zvečer in na boleča mesta polagamo obkladke s kapljicami.
40. Zdravijo zmrzline na rokah in nogah (stopalih). Čim večkrat menjajmo obkladke.
41. Na kurja očesa položimo kosem vate s kapljicami. Poskrbimo, da je 3 dni ves čas vlažno. Po 3 dneh odpadejo ali pa se tako zmehčajo, da jih z lahkoto izluščimo.
42. Zdravijo ugrize in vse vrste pikov.
43. Proti kugi in kužnim tvorbam, bulam.
44. Pri nespečnosti jemljemo kapljice pred spanjem. Pri živčni nespečnosti položimo navlaženo krpo z razredčenimi kapljicami na srce.
45. Pijanega človeka z 2 jedilnima žlicama kapljic streznimo.
46. Kdor vsako jutro in večer uživa švedsko grenčico ne potrebuje druge medicine. Krepijo telo, osvežijo živce in kri, preprečujejo tresenje udov.

OPOZORILO: Vse količine kapljic zaužijemo razredčene z vodo ali čajem. Preventivno jemljemo po eno čajno žličko zjutraj in zvečer razredčeno v odi ali čaju. Pri boleznih lahko vzamemo po 3 razredčene čajne žličke zjutraj, opoldne in zvečer. Pri hujših obolenjih po 2-3 jedilne žlice dnevno tako, da po 1 jedilno žlico popijemo razredčeno z 1/8 litra zeliščnega čaja, razdeljenega na pol ure pred vsako jedjo in pol ure po njej.
Obkladki: Vedno obolelo mesto prej namažemo z ognjičevo kremo ali svinjsko mastjo, nanj položimo kosem vate napojen s švedsko grenčico čezenj pa plastično folijo, da ne bomo zamazali perila. Šele čez o zavežemo ruto ali povoj. Obkladek pustimo 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek čet noč. Obolelo mesto nato popudramo, da ublažimo draženje kože. Če se pokaže reakcija na koži že prej, odstranimo obkladek prej. Alergičen osebe naj ne uporabijo folije.
Kdaj ne smete uporabiti Švedsko grenčico eliksir ?Švedske grenčice eliksirja ne uporabljajte, če imate: bolezni jeter, epilepsijo, možganske poškodbe ali bolezni; bolečine v trebuhu, vnetna črevesna obolenja (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), vnetje slepiča, ileus (zaporo črevesa) ste imeli rano na želodcu, menstruacijo ali če ste: preobčutljivi (alergični) na katerokoli sestavino zdravila, dehidrirani, pred kratkim imeli operativni poseg na črevesu,
se zdravili zaradi alkoholizma. Tako opozarjajo Mariborske lekarne, ki izdelujejo pri nas švedsko grenčico več preberi na http://www.mb-lekarne.si/index.php3?p=izdelki_svedska_grencica_eliksir_marigal_sol

Vir:Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne, Mavrica; 1996 in



KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

09. december 2008

MANDLJEVEC (Prunus dulcis)

Družina: rožnice
Učinkovine: mandlji vsebujejo okoli 50% in več maščob, 205 beljakovin, 15% sladkorjev, vitamine B skupine in E, kalij, kalcij ( v 100 g kalija je 1/4 g kalcija, ki ga telo veliko lažje sprejem kot iz kravjega mleka), magnezij, fosfor, železo.
Zdravilne lastnosti:Mandlji so odlična hrana za uravnavanje prehranskih pomanjkanj, z rednim uživanjem si okrepimo kosti , okrepi umsko dejavnost, vpliva na zbranost, prebavo , ožilje, znižujejo holesterol v krvi in tako preprečujejo bolezni srca in ožilja.

Mandljevec je sredozemsko drevo, gojijo ga že več tisočletij, omenjen je tudi v svetem pismu. V toplih primorskih krajih nas zgodaj spomladi cvete z belimi ali rdečkastimi cvetovi, njegova najbližja sorodnika pa sta breskev in marelica.

Plodovi so mandlji, ki so najboljši naravni vir vitamina E. Vitamin E je po nekaterih virih najmočnejši poznani antioksidant in učinkovito veže proste radikale v telesu, posebej po naporni vadbi.
Mandlji vsebujejo 1/4 beljakovin, 60% olja. Mandljevo olje je priporočljivo za jetrne bolnike, ki drugih maščob ne morejo predelati. Poleg tega mandlji vsebujejo rudnine kot so kalijeve in kalcijeve soli ter važen fosfate, ki ugodno vplivajo na živce. Za dober izkoristek mandljev, jih moramo dobro prežvečiti. Najbolje se prebavi mandljeva kaša, ki se zlahka asimilira in jo zelo priporočajo pri slabem delovanju jeter in trebušne slinavke. Iz mandljeve kaše se da pridobiti mandljevo mleko.
Mandljevo olje pa ni blažilno le za kožo, temveč se obnese tudi pri peki in v slaščičarstvu.

Poznamo dva tipa mandljev: sladkega in grenkega. Grenkih mandljev nikoli ne jemo surovih. Uporabljajo jih za pridobivanje esence, ki je priljubljena za odišavljenje. Sladke mandeljne - cele, zmlete v pasto, sesekljane ali narezane na lističe - uporabljamo v kuhinji za izboljšanje sladic in tudi drugih jedi. Poleg že naštetih lahko kupimo tudi mandlje v lupini, saj so najbolje shranjeni v naravni embalaži. Oluščene mandlje hranimo v dobro zaprtih posodah na hladnem, mandlje v lupini pa za daljši čas shranimo na suhem in hladnem, za sprotno uporabo pa jih imamo lahko v bivalnih prostorih, kjer so lahko okusen okras mize ali kuhinjske police. V receptih pogosto priporočajo olupljena mandljeva jedrca. To naredimo tako, da mandlje stresemo v vrelo vodo. Po 2 do 3 minutah jih odcedimo. Ko se nekoliko ohladijo, vzamemo posamezna jedrca v roke in jih iztisnemo iz rjave lupine.

Mandljev okus se izjemno lepo ujema z okusom rib in perutnine, podajo se k zelenjavi, skoraj nepogrešljivi pa so v sladicah. Mandlje lahko tudi kalimo in jim tako še zvečamo že tako veliko hranilno vrednost. Marsikdo pa se rad posladka z marcipanom. To je mandljeva zmes (fino mleta mandljeva jedrca, pomešana s sladkorjem in s snegom iz beljakov), ki je zelo uporabna v slaščičarstvu. Lahko jo naredimo sami ali pa jo kupimo, ker je marcipan, ki ga dobimo v trgovini lažje oblikovati.

Kulinarika:
Mandljevo mleko: pol skodelice mandljev zmeljemo, dobro zmešamo z dvema skodelicama tople vode, žličko medu in precedimo. S tem mlekom lahko nahranimo dojenčka.
Pečen krompir z olivami in mandlji
Sestavine
za 4 osebe: 1 kg olupljenega krompirja, 20 dag izkoščičenih zelenih oliv, 1 strok česna, 10 dag oluščenih mandljev, 1 žlico jabolčnega kisa, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 2 žlici svežega sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Krompir narežite na krhlje, ga solite in ga specite v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Medtem v električnem mešalniku čim bolj drobno zmeljite olive skupaj s česnom, mandlji, kisom, oljčnim oljem, peteršiljem, soljo in poprom. Pečen krompir prelijte z omako, ga premešajte in takoj postrezite samostojno ali pa s pečenimi ribami.

File lososa v omaki z mandlji in balzamičnim kisom
Sestavine za 4 osebe
: 4 svežih filejev lososa,1 pest mandljevih lističev, 1 žlico olja, 1 žlico masla, pol žlice moke, 2 dl juhe, 2 žlici najboljšega balzamičnega kisa, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Lososove fileje solite in poprajte ter jih povaljajte v mandljevih lističih. Na vročem olju jih z vseh strani opecite, dodajte maslo in moko, ju malo popražite in zalijte z juho ter balzamičnim kisom. Na močnem ognju dušite toliko časa, da se omaka malo zgosti. Fileje zložite na krožnik, jih prelijte z omako in postrezite s pirejem iz bučk in krompirja.

Ananasov kolač z mandlji
Sestavine: 1 limona, 5 dag masla, 15 dag sladkorja v prahu, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, 5 dag moke, 1 pecilni prašek, 20 dag drobno zmletih mandljev, maslo za pekač in 1 cel svež ananas ali konzervo ananasovih rezin (kompot).
Postopek:
Maslo ogrejte na sobno temperaturo in ga skupaj s sladkorjem penasto umešajte. Nato drugega za drugim dodajte jajce in rumenjaka, nato moko, pecilni prašek, mandlje in limonino lupinico ter zmešajte, da dobite gladko maso. Pekač s premerom 22 centimetrov namažite z maslom in ga pomokajte. V pekač vlijte testo in nanj naložite olupljen in na rezine narezan ananas. Rahlo ga pritisnite v testo in postavite v na 170 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite približno 40 minut.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=3876
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

PELOD ALI CVETNI PRAH

Cvetni prah vsebuje sestavine, ki jih organizem nujno potrebuje za življenje. Čebele ga nabirajo na cvetočih rastlinah, obdelajo s prebavnimi sokovi ter mu dodajo nektar in med. V svoji bogati fiziološki sestavi poleg beljakovin vsebuje še ogljikove hidrate, vitamine, nukleinske kisline, minerale in hormone – vse v idealnem naravnem razmerju. Cvetni prah kot naravni stimulator dviguje življenjsko moč, vzpodbuja telesno aktivnost ter kakovostno dopolni nezadostno prehrano.

Pelod uravnava delovanje hormonskih žlez, zvišuje nizek krvni tlak. V ta namen dr. Alfred Vogel svetuje, da ga uživamo skupaj z morskimi halogami ter pitjem korenčkovega soka. Ponekod je na voljo tudi zgoščen korenčkov sok. Napadi omotičnosti in onemoglosti minejo hitro.

Pelod dobro vpliva na presnovne motnje in driske.

Zelo pomaga pri duševnih obremenitvah. Medex je razvil cel kup preparatov iz medu, matičnega mlečka in peloda oz. cvetnega prahu, ki koristijo proti poapnenju žil, proti povišanemu krvnemu tlaku, togosti mišic in bolečinam v udih. Namenjen je starejšim ljudem. Propolis preparati, apikompleks mešanica medu, peloda, propolisa so neprecenljivi v vsaki domači lekarni. Propolis deluje skoraj bolje kot antibiotiki širokega spektra pri vnetjih kože in sluznice, celi rane in opekline.

OPOZORILO: Ne glede na ugodna delovanja peloda, se odločno odsvetuje pri visokem krvnem tlaku. Najprej je treba z dieto in čaji ali zdravili krvni tlak ustrezno nižati, da bi lahko uživali dobrobiti peloda. Enako velja pri bazedovki, pri premočnem delovanju ščitnice, kjer je pogoj za uživanje peloda prav tako uravnano delovanje ščitnice.

Vir: dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

OLJE PŠENIČNIH KALČKOV

Tega, kako zdrava so polnovredna žita, ni treba več ponavljati, ker je sodoben človek bombardiran z vedenjem o zdravem načinu prehrane, pa če ga upošteva ali pa ne. Olje pšeničnih kalčkov vsebuje ogromno nenasičenih maščobnih kislin, ki so važne za pravilno delovaje zdravih celic, njihovo izgradnjo in obnovo in pomembne za prebavo beljakovin. Spodbujajo celično dihanje in s tem celotno presnovo. Poleg esencialnih maščob, je pomembna sestavina olja pšeničnih kalčkov še E vitamin. Olje pomaga nosečnicam, da lažje donosijo otroka, ženskam proti težavam v meni, uravnava delovanje organov, krepi srce, preprečuje motnje prekrvavitve srca, slabosti srca in pomaga pri okvarah srčne mišice. Deluje proti zoženju večnih žil. Pomaga tudi proti motnjam na obodnih žilah in posledicam le tega kot so vrtoglavice, pešanje spomina, motnje v ravnotežju, proti premajhni prekrvavitvi možganov. Olje ugodno vliva tako na mršavost kot debelost, spodbuja in uravnoteži hormone, kar prispeva pozitivne učinke na impotenco, pomanjkanje spolne sle in poželenja. Olje zmanjšuje povečano obsečnico. Odmerek za odrasle je čajna žlička olja iz pšeničnih kalčkov na dan. Jemljemo ga lahko samega ali pa v juhi, kaši. Lahko ga jemljemo več mesecev. Pri bolezenskih stanjih lahko odrasel človek jemlje veliko čajno žlico olja zjutraj, opoldne in zvečer, bolnim otrokom pa 3 krat dnevno po eno čajno žličko. Olje pšeničnih kalčkov dobimo tudi v kapsulah. V kolikor ne jemo polnovredne hrane, so prehranska dopolnila kot je olje pšeničnih kalčkov nujna, da ne pride do avitaminoze.

Vir: Dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

08. december 2008

KROMPIR (Solanum tuberosum)


Krompir spada med razhudnike. Gomolji teh rastlin se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Krompir je bil prinesen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Širil se je v notranjost postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantiku. V naše kraje je prišel v času Avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela poboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, predvsem, ker so napačno sklepali, da so užitni plodovi, ki nastanejo iz cvetov in so celo strupeni, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode do 80 %, beljakovin 1,7 %, ogljikovih hidratov 17,2 %, masti 0,1 %, mineralnih snovi vsebuje cca. 1,0 %. Največ vsebuje železa – 0,9 mg na 100 g, fosforja 0,6 mg in veliko vitaminov razen vitamina A.

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, izločiti gnile ali poškodovane gomolje, pustiti v temnem prostoru , kjer se ga skladišči za ozimnico. Sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj, da bomo zastrupitev z solaninom dobro začutili. Solanin je tudi v krompirjevih kalčkih, zato jih vedno pred kuhanjem temeljito odstranimo.
Krompir kot zdravilno sredstvo. Presen krompir deluje pri ranah, ki se slabo celijo, pri razraščanju divjega mesa, bulah, zmečkaninah, sklepnemu revmatizmu, vnetjih mišic in kosteh. V vseh teh primerih pravi dr. Alfred Vogel polagajo sveže naribano kašo z malo mleka. Tudi krompir v oblicah včasih pretlačijo s svežim mlekom v kašo, ki jo polagajo podobno kot glinen obkladek. Presne obkladke iz krompirja priporočajo tistim, ki se dobro odzivajo na mraz. Posebno dobri učinki so pri menjavanju oblog tako, da prvi dan uporabimo krompirjeve obkladke, drugi dan zeljne liste, tretji dan pa ilovico s presličnim čajem in šentjanževim oljem.
Presni sok krompirja je odličen pri vnetju želodčne sluznice. Pri ulkusu pijemo na tešče razredčen s toplo vodo presen krompirjev sok. Kdor soka ne prenese, naj si ga meša v ovseno juho, a šele po kuhanju. Krompirjev sok je bazičen, alkalen in zato odličen proti revmatizmu in artritisu, ker veže odvečno sečno kislino. Ni strupen kot včasih zmotno mislijo, dokler ne pride v stik s solaminom iz kalčkov.

Dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

07. december 2008

GLINA, ILOVICA

Glina zdravi je naslov knjige, ki jo je Vale-Novak ponatisnil že sedem krat in o njej napisal: "Prva knjiga Založbe Vale-Novak, ki je pozdravila že toliko išijasov, ran, abscesov in bolečin, da smo jo natisnili že sedemkrat! Pravi žegen za vse, ki s klasičnimi zdravili ne pridejo daleč."



Zdravilne lastnosti, zdravi:
akne, problematično kožo, beli tok, bradavice, brazgotine, bronhitis, bolečine po poškodbah, zvinih, bule (razne na rokah in nogah), celulit, čir na želodcu, čisti telo -razstruplja, zdravi dihalne težave, nahod, glavobol, glivice, hemoroide, herpes, hrbet - bolečine, jetra – hepatitis, jajčnike – vnetje, krčne žile, kurje oko, ledvice (težave, kamni), luskavico, mehur – vnetje, migreno, nespečnost, zatekanje nog, pljučnico, rane in ureznine, revmatizem, slabokrvnost, sončne opekline, vnete sinuse , boleče sklepe in kosti, visok krvni tlak, vnete dlesni, vročino, zobobol, zaprtje, želodec, vnetje živcev in še in še. Več o načinu uporabe dobite na: http://www.bolus.si/main.php?showpage=presentation&language=si .


Glino kot zdravilo je mogoče uporabljati za zdravljenje: opeklin, artritisa, luskavice, zanohtnega prisada, izpuščajev, mozoljev in ekcemov, zagnojenih ran in oteklin, astme, vnetje, zaprtje, driska, čiščenje krvi in organizma, spodbuja delovanje rdečih krvnih telesc, bolezni prebavil, čir, vnetja, slabokrvnost, nespečnosti, človeka pomirja, vpliva na splošno človekovo počutje, spodbuja organe da začnejo opravljati svojo funkcijo, uravnava delovanje ščitnice.

Oznaka glina je zelo splošna in obsega naravne mineralne zmesi, v katerih prevladuje eden ali več mineralov iz skupine gline. Omenimo le nekaj najvažnejših: kaolinit, illit, klorit in montmorillonit. Izredno važna lastnost gline je absorbcija ali vpojna moč. Zaradi svoje vpojne moči lahko glina vsrka določene radioaktivne elemente in s tem čisti okolje v naši neposredni bližini. Glina deluje: protivnetno, antiseptično, proti infekcijsko, proti gnojno, absorpcijsko deluje na pline in bakterije…
Glina učinkuje selektivno, preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov, ter spodbuja obnavljanje zdravih celic. Glina ima veliko absorbcijsko, antiseptično in terapevtsko moč. Ko celice nabreknejo, vanje lažje prodirajo številni elementi in minerali, glina pa vsrka vase vse smrdljive in škodljive snovi, težke kovine in odvečne količine vode. Zato uporabljeno glino vedno zavržemo, saj so lahko v njej nakopičene snovi, telesu škodljive. Glina deluje selektivno in gre tja, kjer je bolezen. Ko se usmeri k bolnemu žarišču, se tam zasidra in ko se naposled izloči, odnese s seboj ves gnoj, slabo kri in druge strupene snovi. Tako preprečuje vnetja, spodbuja obnavljanje zdravih celic, prečisti telo in obnovi organizem, zdravi revmatizem in različne težave s prebavili, pri akutnih vnetjih mišic ali poškodbah pa povsem izniči bolečine. Številne študije so potrdile, da ta tihi zaveznik zdravja prepričljivo in celovito deluje na vse organe, zato lahko glino uporabljamo za različne oblike zdravljenja.

Če pričnemo z zunanjo uporabo gline ali z uživanjem, se moramo zavedati, da je največji pomen zdravljenja z glino v tem, da deluje celovito, izredno aktivno in izzove procese, ki se verižno sprožajo po vsem organizmu. Zato je bolje, da z glino niti ne začnemo, če je ne mislimo uporabljati dalj časa neprekinjeno. Lahko se zgodi, da se bolezen na začetku zdravljenja celo poslabša, a to je le navidezno, saj je znak, da se rana ali zdravljeno mesto čisti. Glina ima močan drenažni učinek in pritegne k sebi vse slabe snovi in se vsi toksini iz organizma usmerjajo proti zdravljenemu mestu.
Še zlasti pri boleznih prebavil, vnetjih, čiru in celo raku, deluje glina kot notranji obkladek, ki izredno močno regenerira uničene celice in pospešuje tudi čiščenje škodljivih snovi. V postopku presnove se po krvnem in limfnem sistemu naseli povsod tam, kjer je najmanjše neskladje, kjer so samo zametki bolezni. Raziskave so pokazale da izredno dobro čisti kri, pospeši tvorjenje rdečih krvnih telesc in so primeri, ko je pozdravila zelo trdovratno slabokrvnost. Glina ima izrazito regeneracijsko moč. Glina gre globoko, spodbudi organ, da začne opravljati svojo nalogo. Pri nepravilnem delovanju ščitnice lahko glina samodejno uravnava premočno ali prešibko delovanje. Seveda je zelo pomembno, da se s tovrstnim zdravljenjem pričnemo zdraviti dovolj zgodaj. Glina je že od nekdaj mnogostransko zdravilo, ki ga z velikim uspehom uporabljamo v najrazličnejših primerih. Glina zdravi in preprečuje zastrupitve.

V stari Grčiji so za zdravljenje zlomov uporabljali obveze, prepojene z glinastim blatom. Kneipp je vedno priporočal obkladke z glino in kisom. Začel jo je uporabljati kot naravno zdravilo in se z njo uspešno boril proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji. Kmalu je dobil številne pristaše med pomembnimi zdravniki cele Evrope, zato gre prav njemu in nekaterim velikim imenom nemške naravne medicine pripisati, da se je ta brezoblična gmota prsti uveljavila tudi v novejšem času. V Švici so pogosto zdravili z glino tuberkulozo. Prsni koš so premazali z vročim glinenim blatom in ga pustili vso noč, včasih je tako zdravljenje pripeljalo do čudežnih ozdravitev.

"Mnoga preprosta ljudstva so že pred tisočletji poznala glino tudi zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Z oblogami iz zdravilnega blata so Grki povijali zlomljene ude in jo skupaj z zelišči, uporabljali še na mnoge druge načine, Egipčani pa so z glino premazali mrtve, saj je kot naravni zaveznik uničevala škodljive snovi in varovala tkivo pred razpadanjem. Tudi bolne živali so mazali z mešanico gline in naravnega kisa ali jih premestili v hlev z glinastim blatom, kjer so nagonsko iskale zdravilno mesto. Francoske čete so se z glino branile pred črevesnimi obolenji, ruski vojaki med prvo svetovno pa sploh niso šli v bitko brez vrečke gline. "

Vir: http://www.bolus.si/main.php?showpage=offer_plus_3&language=si

Zdravilne moči gline bi moral poznati vsak. Priporočal jo je tudi naš znani zdravilec in zeliščar pater Simon Ašič. Po njegovi recepturi, dobite v zeliščnih lekarnah in trgovini SITIK -u v Stični tudi že pripravljeno sivo glino za uživanje in obkladke. O njej je zapisal: "Glina je že od nekdaj poznan izvrsten domač pripomočke, ki potegne iz telesa strupene in druge bolezenske snovi ter lajša težave pri številnih boleznih. Topli glineni obkladki pomagajo tam, kjer sicer toplota dobro dene. Hladne glinene obkladke ali hladen obkladek z glineno vodo uporabimo tam, kjer daje boljše rezultate nižja temperatura. "Glina je že dolgo znan pripomoček, ki potegne iz telesa strupene in bolezenske snovi. Topli obkladki zdravijo revmatizem in različne težave s prebavili. Hladni glineni obkladki pomagajo pri oteklinah, migrenskih glavobolih, pri oteklih nogah, krčnih žilah in nekaterih boleznih srca."

Priprava gline: Običajno se pripravlja v kombinaciji z jabolčnim kisom in sicer kot premaz direktno na kožo ali pa kot glinen obkladek s pomočjo krpe. namesto jabolčnega kis lahko uporabimo poparek arnike, preslice, srčen moči ali trpotca.

V posodo, ki ne sme biti bakrena, aluminijasta ali plastična, ampak steklena ali lesena, damo toliko gline, kot jo potrebujemo. Pripravimo si mešanico 2 dcl jabolčnega kisa in 1 dcl vode in jo zlijemo v posodo. Vse skupaj pustimo stati eno uro, da se voda vpije. Če potrebujemo vroč obkladek, potem tako pripravljeno glino postavimo v parno kopel, da se segreje. Ko je glina topla, jo z leseno žlico nanesemo na obolelo mesto. Topel obkladek pustimo do 4 ure, hladnega pa 1-2 uri. Obkladek pokrijemo s toplo volneno tkanino, ki jo prevežemo z ruto ali povojem. Po uporabi glino zavržemo, saj je izgubila svojo moč in vsrkala strupnine. Ovoje opremo in jih lahko ponovno uporabimo. Celotna terapija traja od 8-10 dni, pater Simon Ašič pa priporoča, da pri dolgotrajnih obolenjih večkratne terapije z nekaj dnevnimi premori.





Dr. Alfred Vogel: Posebej priporočljiva je ilovičasta kaša, ki se preprosto pregnete z vročim zeliščnim čajem in uporabi tako kombiniran obkladek. Delovanje ilovice to okrepi. Ilovico uporabljamo tam, kjer je potrebno nekaj razdeliti, razpršiti in ne tam, kjer naj se gnoj zbere in izteče. V takih primerih se uporabijo obkladki iz semen grškega sena ali lanu, učinkoviti pa so tudi sveži zeljni listi. Za majhno oblogo zadostuje velika lesena žlica gline, ki jo s čajem spremenimo v redko kašo. To ilovičasto kašo namažemo 2-3 cm debelo na laneno krpo in jo položimo na bolno mesto. Na vnetih mestih se obnese dodatek šentjanževo olje h glini. Olje pripomore tudi k temu, da se glina prehitro ne izsuši. Obloge najmanj motijo ponoči. Pri kronično revmatično-artritičnih boleznih dr. Vogel priporoča menjavanje oblog iz ilovice z zeljnimi listi, ker ilovica razdeljuje, zelje pa zbira. S tem dvojnim zdravljenjem nastane uspešno blago naravno dražilno zdravljenje. Ilovica deluje ugodno pri driskah in vnetju črevesen sluznice. Črevo dobro očistimo, če vsako leto dvakrat po 8 dni pijemo ilovico. Za ta namen je najboljša bela oz. siva ilovica.





Pri tumorjih je najbolj primeren čaj za mešanje z glino presličin čaj ali čaj iz hrastove skorje. Pri živčnih obolenjih melisin čaj in šentjanževo olje. Za revmatična obolenja čaj iz evkaliptusovih listov, brinovih iglic, materine dušice ali timijana. Vse čaje le poparimo in ne prekuhamo, če so dišeči. Če smo čaj pripravili iz filter vrečke, potem vrečko položimo še vročo na vrh glinenega obkladka, da dlje obdrži toploto.

Glineno vodo za obkladek dobimo tako, da zmešamo glino z vodo ali jabolčnim kisom. Vanjo pomočimo platneno krpo, jo ožamemo in polagamo na obolelo mesto.

Glineno vodo za pitje dobimo tako, da damo 1 žlico gline v kozarec vode, pustimo stati čez noč, drugi dan premešamo in pred pitjem precedimo.

OPOZORILO: Glina ne sme nikdar priti v stik s kovino. Zajemamo jo iz posode z vevnicami ali lesenimi žlicami, uporabljamo steklene ali lesen posode, kjer jo mešamo ali namakamo, za mešanje v kozarcu uporabimo lesene žlice.



Viri: SITIK d.o.o., navodila za uporabo gline
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
Pater Simon Ašič: Pomoč iz domače lekarne 1. knj. str. 26-27
Glina zdravi, Vale-Novak
http://www.bolus.si/main.php

06. december 2008

ZAJČJA DETELJICA ( Oxalis acetosella)

Druga imena: božji kruhek, cicelj, kisla detelja, kisla deteljica, zajčja sol.
Zajčjo deteljico uporabljamo samo svežo. Pomaga proti zgagi, lajša motnje pri delovanju jeter in prebavne motnje, pomaga proti zlatenici, vnetju jeter, kožnim izpuščajem in glistam. Pijemo ohlajen čaj, po dve skodelici na dan. Ljudsko zdravilstvo pravi, da svež sok, ki ga iztisnemo iz listov v sokovniku, premaga lahko celo želodčni rak, čire, bule, tumorje v začetnem stadiju. Vsako uro popijemo 3-5 kapljic razredčenih z vodo ali zeliščnim čajem. Sok lahko uporabimo tudi zunanje na tvorbah na koži. Pomaga proti tresavici- Parkinsoni bolezni tako, da spijemo vsako uro 3-5 kapljic soka v poparku rmana, v hrbtenico pa si vtiramo sok z masažo.

Čaj: 1 jedilno žlico svežih listov poparimo z 1/2 litra vode, namakamo kratek čas.

OPOZORILO: Količino soka moramo strogo upoštevati.


Vir: Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne.