NASVETI, KAKO UBLAŽITI KAŠELJ

Proti kašlju odlično pomaga čebulni sirup. Karameliziramo 2-3 žlice sladkorja, ko porjavi, ga zalijemo s pol litra vode in vanjo narežemo natanko 2 rdeči čebuli. Počasi vremo nekaj minut, precedimo in pijemo po žličkah večkrat na dan.

Sirup iz smrekovih vršičkov in trpotca.  V maju in juniju naberemo smrekove vršičke in ozkolistni trpotec, ki ga spremo pod vodo. S strojčkom za meso zmeljemo oboje zmeljemo. Maso zavijemo v kuhinjsko krpo in iztisnemo sok. Sok zmerimo, kuhamo pokrit, pene pobiramo. Ko se neha peniti, damo damo na liter tekočine 1 kg sladkorja in kuhamo, da se sladkor stopi. Ohlajen sirup pretočimo v stekleničke, zamašimo tako, da na vrat steklenice damo krpico, ki jo zatisnemo z gumico. Okus lahko izboljšamo z vaniljevo paličico ali 1 dl žganja na liter soka.

Jabolčni kis, ki ga jemljemo nakapanega na sladkor 3-4 x dnevno. Zdravi celo oslovski kašelj.

Laneno olje pomaga proti hripavosti , zbadanju v pljučih in kašlju. 3x na dan po eno žlico. 

Hren in med. Podobno kot črna redkev in med pomaga proti bolečinam v prsih in krvavemu kašlju. Hren nastrgamo, zmešamo z medom, damo v kozarec za vlaganje, dobro zapremo, jemljemo 3 x na dan po eno kavno žličko. Enak postopek je s črno redkvijo.

Cimet. 3 noževe konice cimeta v prahu zmešamo v vino in vzamemo zjutraj in zvečer.

Gosja trava pomaga celo proti oslovskemu kašlju. Žlico narezane gosje trave kuhamo v mleku do vrenja, pustimo stati, uživamo po malem čez dan.

Proti hripavosti pomaga jajčni rumenjak in med, 6-8 x na dan po 1 kavno žličko uživamo dobro zmešano.

Nočni kašelj ublažimo s čajem iz lovorovih listov. Pol litra vode in lovorjeve liste kuhamo, da se tekočina povre na polovico. Sladkamo z medom, pijemo večkrat na dan.

Fige, rozine zmeljemo ali zrežemo, polijemo z žganjem in zažgemo žganje. Tekočina, ki ostane je dobra proti kašlju. Uživamo po kapljicah čez dan.

Žajbelj. Veliko žlico sladkorja in 8 listov žajblja karameliziramo, zalijemo z zajemalko mleka in prevremo. Precedimo in še vroče pijemo. Pomaga tudi zvarek iz sladkorja, vode in žganja.

Ozkolistni trpotec. Zmeljemo 1 kg trpotca in dodamo 1 kg sladkorja. Zmešamo, damo v kozarec s širokim grlom, zapremo s celofanom in damo za 3 tedne na sonce. Sok precedimo skozi krpo v temno steklenico in shranimo. Deluje proti prehladu, pljučnici in kašlju. Jemljemo 1 veliko žlico zjutraj in zvečer.

 Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

HUJŠANJE

Pri hujšanju nam lahko pomaga plahtica. V liter vode damo pest zeli, pustimo stati, precedimo, pijemo 3 x na dan med obroki po 1 kozarec.

Bučno meso je nizkokalorično.

Beluši.

Kumarice.

Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1.2 kg grozdja, 14 dni.

Limona z mlačno vodo vsako jutro.

Paradižnik. 100 g paradižnika ima 19 kalorij.

Kvas. Po jedi pojemo za velikost lešnika ali oreha svežega kvasa.

Jabolčni kis. 1-2 žlički zmešamo z vodo. pijemo 3x na dan.

Glog. Glogov zavretek preprečuje zamaščenost.

JABOLČNI KIS KOT ZDRAVILO

Jabolčni kis z medom je znan že iz ljudskega zdravilstva pri ohranjanju zdravja in dvigu imunskega sistema. Pijemo ga pri vnetju sklepov, slabi prebavi, vnetju mandeljnov, bolečem grlu in prehladu. Jabolčni kis se zelo razlikuje od vinskega in alkoholnega kisa, saj je edini kis, ki deluje bazično in ne kislo.

Zdravilni učinki jabolčnega kisa kot obkladka presegajo učinke ledenih obkladkov pri oteklinah, ki so posledica poškodb mehkega tkiva kot je zvin ali nateg mišice. Jabolčni kis zmanjšuje bolečine inza polovico skrajša čas celjenja poškodbe. Učinkovito zmanjšuje otekline. Tkanino namočimo v jabolčni kis, jo položimo na oteklo mesto- Vse skupaj lahko ovijemo še v plastično folijo, da zadržimo vlago. Če imamo zelo občutljivo kožo, kis razredčimo z vodo v razmerju ena proti ena, do celo ena proti tri, pa bo še vedo učinkovit.

Če je povrhnjica kože poškodovana, odrgnjena ali porezana, jo,  preden namestimo kisove obkladke, namažemo z vazelino ali kako drugo kremo in tako preprečimo, da bi kis dodatno dražil kožo. Obkladke lahko uporabljamo uro do dve dnevno.

Vir. Julian Baker: Bowenova tehnika, Gnostika, 2006; 158 str.

DOBRA PREBAVA - TEMELJ ZDRAVJA

Tradicionalna kitajska medicina pripisuje določenim znakom, ki na prvi pogled nimajo povezave z motnjami prebave, opozorilni alarm za naše zdravje. Ti znaki so: šibkost glasu, pretirano potenje, bledica obraza, osiromašena duševna dejavnost, motnje vida, zamašen nos, nepravilno dihanje, zasluzitev pljuč, driska, krvavenje iz črevesja, krvavenje iz maternice, podplutbe ali podkožne krvavitve, ki niso posledica udarca, otekline, mlahave mišice in udi.

Motnje delovanja prebavil so samo začetek najrazličnejših težav, ki so povezane s prehrano. Nekatere od teh težav lahko odpravimo z zdravo prehrano, druge zgolj omilimo. Med take bolezni spadajo tudi take, ki jih klasična medicina tretira kot neozdravljive npr. multiplo sklerozo. Preden se lotimo diete, je morda najbolj pomembno to, da očistimo črevesje. Pomagamo si lahko s preparatom Purex 1 .

Osnova zdrave prehrane:

1. Pri pripravi jedi maščob ne pregrevamo, ampak jih dodamo šele na koncu na krožniku. Uporabljamo hladno stiskano olje: olivno, osatovo, svetlino, boragovo ali laneno olje. Oreščke in semena posipamo zmlete ali zdrobljen po mlačni hrani brez praženja.

2. Jedi solimo in sladkamo na krožniku. Izjema je kruh, polenta in zelenjava, če ne gre drugače.

3. Kuhamo na plinu in ne na elektriki. Izogibamo se mirovalovni pečici in parnemu loncu. Uporabljamo posodo, ki je iz nerjaveče kovine ali emajlirana. Izogibamo se teflonu in aluminiju. Aluminij je dokazano povezan z razvojem Alzheimerjeve bolezni .

4. Pijemo med obroki ali tik pred njimi in ne po obroku zaradi možnega vretja, ki ga lahko sprožimo.

5. Škrob in beljakovine ne sodijo v isti obrok. Prav tako ne mešamo dve vrsti beljakovin v isti obrok. Kot je sir in meso, mleko in meso, stročnice in meso itd. Če delamo izjeme, naj bo razmerje med škrobom in beljakovinami 1: 5 kot je to jušna zakuha npr.

6. Isto vrsto beljakovin ali škroba jemo po dnevu in pol presledka, da lažje določimo vzroke alergij in preprečimo zastoje črevesju.

7. Sveže sadje jemo samo kot samostojen obrok, dve uri po in pred drugi m obrokom. Sadje je najbolje uživati na tešče. Prav tako je najbolje, da ne mešamo sladke in kislega sadja.

8. Ne mešajmo sladke in slane hrane. Sadja in zelenjave.

9. Jejmo manj razhudnikov: krompirja, jajčevcev, paradižnika, paprike.

10. Kot začimbe uporabljajmo sveža in posušena zelišča, namesto vinskega kisa uporabljamo limono (ali jabolčni kis, tega Bizajeva ne omenja)

11. Ne jemo postane hrane, če je le mogoče se izogibajmo zamrznjeni in konzervirani hrani.

Vir: Polona Kresal Bizaj: Narava zdravi s hrano, Brežice: Primus, 2008; 131 str.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

JABOLČNI KIS

Katerikoli naraven kis spoznamo po motnosti, usedlini, temu, da je močan in ima dober vonj. Ko da odtočimo od usedline, se postopoma delno zbistri in pred zorenjem razvije še boljši okus. Je nepasteriziran. Dajemo ga v solato, uporabljamo za marinade, začimbne omake, sadne jedi.

Kis koristi tudi, če ga damo v vodo, ko kuhamo zelenjavo, ker bo zboljšal njeno prebavljivost, predvsem fižolu in zelju oziroma kapusnicam. V zelenjavi tudi ohranja več vitaminov in rudninskih snovi. Tudi pri kuhanju v sopari ga lahko dodamo vodi.

Recepti:

Marinirane sardele
Očiščene in na žaru pečene sardele zložimo v keramično ali stekleno posodo. Marinado pripravimo bodisi kuhano ali surovo. V primeru kuhane zmešamo enaka dela kisa in kisajočega se vina, po občutku mešanico razredčimo z vodo, v njej skuhamo sesekljano čebulo, nekaj strokov česan, lovorovih listov, vejico rožmarina, nasekljan peteršilj. Količino marinade prilagodimo količini rib. Delno ohlajeno marinado polijemo po ribah, pokrijemo in pustimo stati na hladnem vsaj en dan. Ko ribe pojemo, če kaj marinade ostane, jo uporabimo kot polivko za solato. Namesto jabolčnega kisa lahko uporabimo vinski kis in rdeče vino. Nekuhano marinado pripravimo tako, da sestavine zmešamo že dan prej, da se okusi prepojijo.

Vloženi popki:
Podobno kot kapre lahko vlagamo popke marjetic, regrata, poganjek in liste obmorskih rastlin, tolščaka, hmelja, belušev in podobnih rastlin.
Popke in poganjke operemo, naložimo v manjše kozarce, zalijemo z 2-3 dl rahlo osoljenim močnim jabolčnim kisom (žlička soli). Dobro zapremo in shranimo na hladnem. Tako vložena zelenjava je uporabna po nekaj tednih, dobro se ohrani več let.

Hren z jabolki in kisom:
Tak hren uporabljamo kot prilogo mesu ali zelenjavi, razredčen z vodo kot polivko za solate. Zmešamo enaka dela naribanega hrena in naribanih jabolk. Na skodelico mešanice dodamo pol kozarca kisa in kozarec kisle smetane. Shranimo v hladilniku.

Meden malinov sirup s kisom
1/2 kg malin damo v 1,5 do 2 litrski kozarec, jih zmečkamo in zalijemo z litrom kisa. Pokrijemo, pustimo stati 5 dni, nato kis precedimo; V njem raztopimo 2kg medu, s sirupom napolnimo steklenice in shranimo kleti ali hladilniku. Pijmo razredčenega z vodo ali uporabimo za pripravo solatnih polivk, za sadne solate in podobno. Enako pripravimo kis s katero koli vrsto sadja, najbolj se obnesejo višnje, češnje jagodičje, predvsem jagode, črni ribez, borovnice, robidnice in povsem zrele bezgove jagode.

Tamago -su je bila pijača japonskih samurajev, ki so jo pripravljali z riževim kisom. Celo jajce damo v polliterski kozarec, zalijemo s kisom, pokrijemo in pustimo stati sedem dni na sobni temperaturi (včasih manj časa), Po tem času se bo jajčna lupina povsem raztopila, jajce bo v membrani plavalo v kisu: Jajce previdno vzamemo iz kisa in ga porabimo, kis pa prelijemo v steklenico. Žlico do dve kisa v kozarcu tople vode spijemo 3 krat na dan. Na ta način oskrbimo telo s kalcijem, ki ga z lahkoto uporabi. Kura se priporoča pri lomih, da se kosti hitreje zacelijo, osteoporozi itd.


Šabesa: Na 1 liter vode potrebujemo zvrhano žlico medu, 2-3 sveže ali posušene bezgove kobule, in 2-3 žlice jabolčnega kisa ali kisa iz kombu čaja. V steklen kozarec nalijemo malo vode , v njej raztopimo med, dodamo kis, prilijemo ostanek vode, dodamo bezgova cvetova in kozarec zvežemo s krpo. Stoji naj na toplem 4-5 dni. Namesto bezgovih cvetov lahko uporabimo sveže ali posušene cvetove vrtnic, robinije, liste roženkravta, dišečo lakoto, svežo meliso, meto. Med sadjem pa z bezgovimi jagodami, malinami, robidnicami, jagodičjem.

Vlaganje z naravnim kisom:
Če je kis dovolj močan, nam zelenjave ni potrebno vkuhavati (najmanj 7% ocetne kisline), vendar take pripravke naredimo v manjših količinah, shranimo na hladnem in redno pregledujemo vsebino, ker obstojnost ni zanesljiva. Če zelenjava vsebuje manj vode, se lahko obdrži leto dni in več. Zanesljivejše za daljše hranjenje je vkuhavanje s kisom ali pasterizacija kozarcev z vloženo zelenjavo v vodi ali pečici. Zelenjavo ali sadje operemo, očistimo naložimo v kozarec, zalijemo z rahlo osoljenim kisom ( 1 žlička soli). Za tako shranjevanje so primerni beluši, poganjki hmelja, naravna obmorska divja zelenjava.

S kisom si lahko izboljšamo prebavo, če uro pred obrokom popijemo kozarec vode, v katero smo zamešali žlico medu in žlico do 2 kisa. To je splošni poživilni napitek.

Uporaba kisa v zdravilstvu: S kisom preprečimo kolcanje, si pomagamo pri zastrupitvah s hrano, je zdravilo za mačka, vneto grlo, prehlad, za vnete in boleče sinuse, kjer dodamo vodi za inhaliranje nekaj žlic kisa, zamašen nos, nespečnost, kjer zmešamo 2 žlici kisa in 15 žlic medu. Mešanico hranimo v hladilniku in pred spanjem pojemo žlico mešanice. Kis pomaga pri opeklinah. Če so res hude, kis natočimo v razpršilko in popršimo opečeni del. Zmehča nam otrdelo kožo, da lažje odstranimo otiščance, omilimo težave s kožo pri pikih žuželk, ožigih meduz, alergijah, če se mažemo s kisom razredčenim z vodo. Pri alergijah srbečica navadno pomeni, da koža ni več normalno kisla, ampak bazična, zato nam pomaga kis, ki vrne koži normalen ph. Lasem vrnemo lesk, če si jih speremo s kisom in vodo. Pomaga tudi proti prhljaju. Starosten pege bodo izginile, če jih večkrat na dan namažemo z nekim delom soka čebule in kisa. Za učinek se moramo potruditi z vztrajnostjo nekaj tednov. Ne nazadnej nam jabolčni kis pomaga pri hujšanju.

Kis v gospodinjstvu:
S kisom, ki ga natočimo v skodelo odstranimo neprijetne vonje po zažgani hrani, cigaretnem vonju itd. V kis lahko dodamo nageljnove žbice ali cimet ali kardamom in podobno. S kisom se znebimo mravlje, če jim poti pokapamo s kisom. Z njim odstranimo zasušeno lepilo za les in žvečilni gumi, če ga premažemo večkrat s kisom. Ko se zmehča ga odstranimo s ščetko ali zobotrebcem. S kisom odstranimo madeže vina, čaja, kave, sadja z obleke in rok po luščenju orehov, z njim očistimo stekla oken, preprečuje zamrzovanje vetrobranskih stekel avtomobila, osveži oksidirane in rjaste predmete, očistimo zasušene čopiče, odstranjuje vodni kamen na steklu, akvarijih, likalnikih na paro, čajnikih. Usnjeno obleko in predmete očistimo z mešanico enakega dela kisa in lanenega olja. Vtremo v usnje in dobro obrišemo s krpo. Če vodi v pralnem stroju dodamo kis, oživimo barve, jih fiksiramo (preprečimo razbarvanje), perilo zmehčamo, omilimo vonj pralnega praška. Če vodi za rože v vazi dodamo kis,bo cvetje ostalo dlje sveže. Na 1 l vode dodamo 2 žlici kisa in 2 žlici sladkorja. Kislost vrtne zemlje povečamo, če jo zalivamo s kisom. To je ugodno za azaleje, ameriške borovnice, rododendron. Kis učinkovito odstrani prismojene ostanke hrane iz posode. S kisom lahko odmašimo odtoke enako kot z drugimi takimi industrijskimi sredstvi. Konji in psi imajo lepšo dlako , če jo popršimo s kisom. Tako se tudi znebimo neprijetnih vonjev, ki jih ima lahko dlaka. Tudi starih plasti prahu se najlažje znebimo s krpo in kisom.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
Babičini nasveti za dom

TOLŠČAK ( Portulaca olerace)

Druga imena: portaluk
Družina: portulakovke

Uporabni deli: listi, stebla
Učinkovine: maščobe omega 3, sluzi, antioksidanti, vitamine C in E in betakaroten ter antioksidant glutation, minerali kalij in kalcij mangan, železo.
Zdravilne lastnosti: krepi imunski in srčno-žilni sistem. Blaži vnetja, izboljšuje krvni obtok, preprečuje nastajanje strdkov v arterijah. Raziskave so potrdile, da deluje na avtoimunske in srčne bolezni, varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in lajša posledice staranja, zmanjšuje holesterol v krvi, znižuje krvni tlak, sprošča gladke mišice, deluje protibolečinsko, odpravlja gliste.
Por­tu­lak či­sti kri.

Na vr­to­vih in nji­vah po­ga­nja­ ple­ve­l-tolščak, ki ni samo ko­riste­n, ampak tudi zdravilen. Med takšne spada samo še re­gra­t in ko­pri­va; ver­jet­no ste ga že opa­zi­li na svo­jem vrtu in se je­zi­li nanj, saj se ga je tež­ko zne­bi­ti.

Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je niz­ka enoletnica rast­li­na z rah­lo soč­ni­mi li­sti in steb­li. Iz­vi­ra iz Pred­nje Azi­je in za rast po­tre­bu­je ve­li­ko to­plo­te, son­ca in od­ced­na tla. Se­je­mo ga maja na sonč­no lego in na ka­ko­vost­na, ne­ko­li­ko peš­če­na in od­ced­na tla. Se­me­na le rah­lo pre­kri­je­mo s prst­jo in ne­ko­li­ko sti­sne­mo. Če jih se­je­mo v vr­ste kot špi­na­čo, naj bodo vr­ste v raz­da­lji od 15 do 20 cen­ti­me­trov. Lah­ko ga se­je­mo po­sa­mič­no. Por­tu­lak ra­ste hi­tro, zato ga lah­ko pr­vič re­že­mo že po treh do šti­rih ted­nih. Re­že­mo ga red­no, ven­dar pa mo­ra­mo pu­sti­ti vsaj dva os­nov­na li­sta in odre­za­ti vsak cvet, ki se po­ka­že. Po rezi se zo­pet obra­ste.

Se­je­mo ga vse po­let­je. Ima glad­ko rdeč­ka­sto pla­ze­če se steb­lo in iz­me­nič­ne li­ste. Cve­to­vi so ru­me­ni. Rast­li­ne po­tre­bu­je­jo za svo­jo rast do­volj vla­ge, zato jih po po­tre­bi za­li­va­mo, zra­ste­ 15 do 30 cm vi­so­ko. V mrz­lem pod­neb­ju se­je­mo tolš­čak poz­no spom­la­di v se­tve­ne plad­nje, in ko mine nevar­nost zmr­za­li, rast­li­ni­ce pre­sa­di­mo na pro­sto. V to­plih pre­de­lih pa ga se­je­mo na pro­sto vse po­let­je. Tolš­čak upo­rab­lja­mo svež kot list­no ze­le­nja­vo vse po­let­je. Soč­ne li­ste in steb­la lah­ko upora­bi­mo kot špi­nač­no ze­le­nja­vo ali kot do­da­tek k so­la­tam, ze­lišč­nim oma­kam in sku­ti. Ima­jo os­ve­ži­len, ki­sel­kast in ne­ko­li­ko slan okus. Ze­le­no­list­ne sor­te ima­jo malo de­be­lej­še li­ste in so od­por­nejše ter bolj­še­ga oku­sa kot ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te, med­tem ko so ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te tolš­ča­ka pri­vlač­nejše v so­la­tah. Av­stral­ski do­ma­či­ni so se­me­na por­tu­la­ka upo­rab­lja­li za pe­ci­vo.
Tolščak uporabljamo tudi v kulinarične namene. Nabiramo ga od junija naprej. Pripravimo ga po receptu Daria Corteseja z jajci. Sestavine: 1/2 kozarca vode, 2 skodelici opranih in narezanih tolščakovih poganjkov, ali celih listov, žlica masla, žlica kisa, ščepec majarona, sol, 4 jajca, olje. Postopek: vodo zavremo, damo vanjo tolšačkove liste, kuhamo 3 minute, odcedimo. V ponvi raztopimo maslo, dodamo tolščak, kis, majaron, sol. Dušimo 5 minut. V drugi ponvi spečemo jajca. Damo jih na krožnik, čeznje naložimo toščak. Jed lahko pripravimo tuid tako, da jajca zmešanmo v tolščak.

Tolščak s kumarami in paradižnikom: Sestavine: 2 srednje veliki kumari, 2 paradižnika, skodelica tolščakovih listov, 2 žlici kisa in olja, sojina omaka, nekaj poganjkov bazilike ali listov kopra. Postopek: kumari olupimo in narežemo na kolutke ter položimo na dva krožnika, čeznje paradižnik tudi narezan na kolutke. Potresemo s tolščakovimi listi. Prelijemo s kisom, oljem, sojino omako, ki smo jo pomešali z baziliko in koprom. Po želji dodamo še žlico ali dve kisle smetane.

Tolščakove liste lahko mešamo v druge solate, z njim odišavimo kis itd.

Tolščak ima rahlo kisel, slan okus in limonin okus po špinači. Že stoletja ga je do v Indiji, z njim gostijo juhe in omake. Če ga samo blanširamo, se izognemo pretirani sluzi, ki jo izloči. Lahko ga celo vlagamo v jabolčni kis, skupaj s česnom in pekočimi paprikami ali poprom.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki suhega tolščaka lahko povzročijo želodčne motnje, kar pa je pri surovem izključeno.

Vir: An­dre­ja Haupt­man Med­ved na http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=451&Itemid=115 (slika)
Naravna zdravila, MK; 2007
Recepti Dario Cortese: Divja Hrana

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010.

PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

ŠETRAJ, VRTNI, KRAŠKI (Satureja hortensis)

Druga imena: čober, čuber, šatraj, šetrajka

Družina: ustnatice
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, grenčine, sladkor, karvakomel, cimol, dipentin, fenoli.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti in driski. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja tudi proti glistam, obolenju jeter, žolča. Pripravki pomagajo pri vetrovih in spodbujajo prebavo, odpravljajo napetost v trebuhu in kolike. Šetraj ogreva, zato ga dajejo pri okužbah dihal in bronhitisu. Eterično olje je močan antimikotik. Z njim zdravijo kandidiazo in druge glivične okužbe. Laboratorijske raziskave iz leta 1998 na Japonskem so pokazale, da kraški šetraj učinkuje tudi proti virusu HIV tipa 1.


Ločimo vrtni šetraj, ki je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, ter kraški šetraj, ki pa izvira iz južne Evrope, Turčije in severne Afrike. V 9. stoletju se je šetraj razširil po vsej Evropi, kjer je postal cenjena razkužilna rastlina za potresanje po tleh, v srednjem veku pa je vsak, ki je kupil stročji fižol, avtomatično zraven dobil tudi šetraj. Danes pa ga vzgajajo predvsem v Franciji, Španiji, Kanadi in ZDA. Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko. Ozki in podolgovati temno zeleni lističi so s spodnje strani dlakavi. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo modro-beli ali roza cvetovi. Nabiramo ga v jutranjih urah in še pred cvetenjem, saj imajo lističi takrat najboljši okus in najbolj izrazito aromo, ki nekoliko spominja na mešanico mete. Sveže nabranega ne prodajajo skoraj nikjer, se pa v vrtnarijah dobijo sadike, ki jih lahko postavimo kar na okensko polico. V hladilniku se ohrani do deset dni, lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali olje, pa tudi sušen kar dobro ohrani svoj okus in aromo. Za sušenje ga povežemo v šope in obesimo v temen in zračen prostor.

Ne glede na vrsto šetraja ali je to vrtni ali kraški, so zdravilne lastnosti zelo podobne. Nabiramo cvetočo rastlino, odrežemo samo zgornji del, ker bo šetraj ponovno zrasel in ga lahko na leto porežemo tudi do trikrat. Iz posušene zeli pripravljamo čaj. 2 čajni žlički prelijemo z 1/4 litra vrel vode in pustimo 10 minut. Čaj je odličen proti driski, črevesnim obolenjem, želodčni bolečninam, pa tudi proti kašlju, hripavost in grgranje pri vnetju grla.

Šetraj je tudi izredno priljubljen kot začimba. Uporabimo ga lahko povsod, kjer začinimo s poprom, predvsem se poda jedem s stročnicami. Lahko ga namočimo v jabolčni kis in dobimo odličen pripravek za začinjanje. Možno si je pripraviti tudi olje. Šetraj je torej dobra začimba za stročji fižol, bob, fižolove, grahove in druge zelenjavne jedi ter ovčetino. Primeren je tudi kot dodatek teže prebavljivim mastnim mesnim jedem, ribam (predvsem postrvem) in nekaterim klobasam. Skupaj z jedjo ga kuhamo le kratek čas. Ima močen vonj ter nekoliko oster in pekoč okus. Šetraj je začimba, ki se odlično ujema z gobami. Uporabljamo ga v juhah, omakah, mesu in za vlaganje. Pred serviranjem šetraj odstranimo iz hrane.

Vrtni šetraj je slajši, primernejši za dodajanje svežim, kraški pa posušenim stročnicam. Ker ima šetraj bolj poprast okus kot timijan, se odlično poda k močni zelenjavi, na primer zelju in brstičnemu ohrovtu, kumaram, kuhanim zelenjavnim solatam, pa tudi pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu siru, omakam s paradižnikom, marinadam in ribam, zlasti postrvem. Zaradi močnega okusa ga v jedi dodajamo na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili.

Pa še nekaj receptov za sladokusce, ki jih je zapisal Boris Bergant.
Fižolov namaz s šetrajem
Potrebujemo: 20 dag kuhanega belega fižola, 2 žlici kaper, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka, sol in sveže mlet poper.
Vse sestavine skupaj zmeljite v električnem mešalniku, solite in popoprajte po okusu ter postrezite s toastom in svežo oprano rukolo.

Krompirjeva omleta z jurčki in šetrajem
Za 2 osebi potrebujemo: 25 dag kuhanega krompirja, 1 čebulo, 10 dag jurčkov ali drugih gob, 3 jajca, 1 dl mleka, 1 žlico sesekljanega šetraja in sol.
V ponvi pražite na trakove narezano čebulo. Ko čebula oveni, dodajte očiščene in na kocke narezane jurčke ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj zapecite. Jajca razžvrkljajte, dodajte mleko, sol in sesekljan šetraj. Jajčno zmes prelijte prek krompirja, pokrijte s pokrovko in na majhnem ognju pražite še toliko časa, da jajca zakrknejo. Tako pripravljeno omleto zvrnite na krožnik in postrezite.

Ribe v pečici s šetrajem in stročjim fižolom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg ribjih filejev, 30 dag zelo mladega stročjega fižola, 30 dag svežega paradižnika, 1 čebulo, 3 stroke česna, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 4 žlice oljčnega olja, sol in sveže mleti poper. Ribje fileje narežite na rezine ter jih potresite s šetrajem, solite in popoprajte. Stročji fižol operite, ga narežite na dva centimetra dolge rezine in ga porazdelite po pekaču. Nanj naložite ribje fileje. Paradižnik narežite na majhne kocke, mu dodajte sesekljano čebulo, sesekljan česen, oljčno olje in sol po okusu. Zmes dobro premešajte in jo porazdelite po ribjih filejih ter postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 20 minut. Pečene ribje fileje razdelite na krožnike, jih obložite s stročjim fižolom in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

OPOZORILO: Nosečnice šetraja ne smejo uživati.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=9228
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK; 2007

BORAGA (Borago officinalis L.)

Družina: srhkolistovke

Druga imena: boreč, buraza, lisičina, zdravilna boraga

Uporabni deli: Zel (listi, cvetovi) in olje iz semena,

Značaj: mrzel, vlažen, malce sladek.

Zdravilni učinki: Pripisujejo ji znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti. Pomirja kašelj in spodbuja za nastajanje mleka pri doječih materah. Po ljudskem izročilu zbija vročino, učinkuje proti kašlju in potrtosti. Čislana je kot obnovitveno sredstvo za nadledvično skorjo. Boragovo olje je nadomestek za svetlinovo, oba sta izvor gamalinolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek hrani, ko je v telesu primanjkuje, na primer pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici ( psoriazi) in stanjih, kjer imamo opravka s suho, srbečo kožo. Uporabljali so jo pri srčni slabosti, pospešuje potenje. Dokazano je, da dosežemo najboljši učinek, ko GLK in druga eterična olja omega 6 jemljemo skupaj z omega 3, ki se nahajajo v lanenih semenih in ribah (ribjem olju).

Rastlina izhaja iz Orienta. Ima debelo kosmato steblo in kosmate, mesnate liste. Cvetovi imajo močno modro barvo. V kulinariki se uporabljajo sveži listi (po možnosti mladi, ki imajo boljši okus). Listov se ne suši.

Listi borage se uporabljajo za obkladke pri izpahih, modricah, vnetjih in zdravljenju suhe kože s paro.

Čajni napitek, pripravljen kot poparek dveh čajnih žličk zeli s poldrugim decilitrom vode trikrat na dan. Pri čaju je potrebna vsa previdnost, saj je nekateri viri zaradi vranosti odsvetujejo uporabo čaja. Pomaga proti začetni trombozi, če čaj uporabimo za obkladke pomagajo pri vnetih očeh, zmanjšujejo bolečine in zdravijo vnetja.

Kis: V steklenico natočimo jabolčni kis in vanj namočimo nekaj cvetočih vršičkov. Zamašimo, pustimo na soncu 8 dni. Kis je odlična začimba za solato. Pri nečisti koži ga lahko vtiramo v kožo in pijemo razredčenega. Pri prhljaju si umivamo glavo z razredčenim kisom 2 x na teden. Pri previsokem holesterolu zjutraj na tešče pijemo razredčen kis v kozarcu mlačne vode.

Novejša dognanja: Raziskave kažejo, da boragovo olje zmanjša srčno-žilno dovzetnost za stres. Predvideva se, da maščobne kisline delujejo na osrednje živčevje, ker se srčni utrip in krvni tlak znižata istočasno. Boragovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in gama-linolensko. Zato zavira vnetje, uravnava imunske procese, širi žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sintezo holesterola ter zniža krvni tlak.

Kulinarika:
Boraga ima okus, podoben kumaram. Uporablja se za: Zeliščne omake, zelene in druge solate.

Boraga okrepi okus kumar, zato se najbolj poda v solato in prikuhe iz kumar. Borage se praviloma ne kuha, ampak se doda drobno sesekljane liste na koncu kuhanja. Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah. Zamrznemo lahko cvetove; v vsak predalček za led denemo po en cvet in ga zalijemo z vodo, potem ledeno kocko s cvetom postrežemo v limonadah. Boraga je izrazita solatna dišavnica. Cvetove potresemo po solatah, juhah ali garniranih jedeh. Kristalizirane uporabimo za krašenje tort. Listi imajo rahel hladen okus po kumarah, zato jih dajemo v mrzle pijače. Z drobno sesekljanimi potresemo solate, jogurte, mladi sir, vloženo zelenjavo ali sendviče. Kuhamo jih v juhi in jih dodajamo jedem s špinačo. Odlično obogatijo okus nadeva raviolov.

Boragina juha s krompirjem
Za 5 oseb potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja, 3 stroke česna, 1 grobo sesekljano čebulo, 1,2 l mesne ali zelenjavne juhe, 40 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, 1 žlico moke, 1,5 dl sladke smetane, 40 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici segrejte oljčno olje in na njem 5 minut pražite čebulo in na kolobarje narezan česen. Zalijte z juho, dodajte krompir in kuhajte dvajset minut. Dodajte sesekljano borago in sladko smetano, v katero ste vmešali moko. Med mešanjem dobro prevrite, solite in poprajte po okusu, kuhajte še nekaj minut in postrezite.

Borečeva juha:

Sestavine za 4 osebe:
2 žlici masla,
srednje velika, fino sesekljana čebula,
750 ml jušne osnove iz zelenjavne juhe
125 g sesekljanih borečevih listov
500 g olupljenega krompirja narezanega na rezine,
175 ml smetane
sol,
sveže zmlet poper,
sesekljani borečevi listi za garniranje.

Postopek: V veliki težki ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo, jo pražimo, dokler s ene zmehča. V zelenjavno juho stresemo krompir in boreč, vse skupaj naj počasi vre, dokler krompir ni kuhan. Juho precedimo skozi gosto cedilo in zlijemo v ponev s čebulo., dodamo ji kašo iz trdih delov, ki smo jih zmleli s paličnim mešalnikom. Tekočino po okusu začinimo, nato pa jo mešamo in žvrkljamo, da se zgosti v kremno juho. Na koncu še enkrat pogrejemo, dodamo nasekljane liste boreča. Juho lahko prav tako postrežemo ohlajeno.

Rižota z borago in prekajenim lososom
Sestavine za 4 osebe : 1 majhen por, 2 stroka česna, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, 2 žlici masla, 40 dag riža arborio, 1 l mesne juhe, 1 paradižnik, 10 dag prekejenega lososa, sol.

Postopek:
V večji kozici razpustite polovico masla, na njem popražite očiščen in na kockice narezan por ter sesekljan česen. Dodajte riž in polovico oprane in drobno narezane borage. Postopoma prilivajte juho, vedno ko se ta vpije, in mešajte. Ko riž postane že skoraj čisto mehak, dodajte opran in drobno narezan paradižnik, na rezance narezan pršut in preostalo maslo. Premešajte, še malo podušite, solite po potrebi in primešajte še preostalo drobno narezano borago. Takoj postrezite z naribanim parmezanom ali drugim trdim sirom ter potresite s cvetovi borage.

OPOZORILO: Boraga vsebuje pa majhno količino nenasičenih pirolizidinskih alkaloidov, ki so pritajeno strupeni za jetra živali in ljudi, bolj znana je ta učinkovina pri gabezu, ki jih vsebuje okrog 30krat več. Ni pa še razjasnjeno ali gre pri Boragi za strupeno ali neškodljivo obliko pirolizidinskih alkaloidov. Evropska komisija razmišlja o prepovedi prodaje pripravkov iz borage, ki vsebujejo te alkaloide. Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad, prav tako bolniki s shizofrenijo. Dolgotrajna in čezmerna uporaba borage v prehrani in zeliščna raba nista priporočljivi zaradi pirolizidinskih alkaloidov. Iz istega razloga in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj ga ne uporabljajo nosečnice niti doječe matere. V nekaterih državah je rastlina zaščitena.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Boraga

http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10268

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2427 (Janez Špringer)

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

NAČINI PRIPRAVE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Zeliščna "zdravila" za izboljšanje počutja
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.

Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.

Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.

Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.

Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.

V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.

Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.

2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.

Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.

Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.

Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.

Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:

3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.

4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.

5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.

Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."

6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.

Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.

7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.

Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.

Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.

Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."

8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.

Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.

Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.

9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.

10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)

11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)

12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.

13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.

14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.

15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.

16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.

17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.